Roman Kirn, politolog in diplomat (1952), je začel svojo poklicno pot na zunanjem ministrstvu nekdanje Jugoslavije v Beogradu in na veleposlaništvu v Burmi, končal pa jo je kot slovenski veleposlanik v ZDA in na Nizozemskem. Življenje diplomata, ki vključuje tako delo na domačem zunanjem ministrstvu kot v tujini, je razgibano in raznoliko – še toliko bolj, če se obenem odvijajo prelomni zgodovinski dogodki. V času slovenskih prizadevanj za osamosvojitev je Roman Kirn sodeloval pri nastajanju samostojnega zunanjega ministrstva, pri pridobivanju mednarodnega priznanja Slovenije in pri oblikovanju njene zunanje politike. Bil je namestnik veleposlanika v Pragi in pozneje veleposlanik v najpomembnejših mednarodnih organizacijah, v OVSE na Dunaju in OZN v New Yorku. Vodil je tudi projekt ustanovitve ITF (Mednarodne ustanove – Fundacije za razminiranje in pomoč žrtvam min). Slovenijo je kot diplomat spremljal od njenih začetkov, v času velike negotovosti, a tudi odločenosti; spremljal jo je na vrhuncu njenega zunanjepolitičnega ugleda, ko je leta 2008 predsedovala EU, vse do zadnje pomembnejše odločitve, razsodbe arbitražnega sodišča o slovensko-hrvaški meji. V spominih opisuje svojo diplomatsko kariero ter kritično presoja dobre in slabe plati slovenske diplomacije v preteklosti, ocenjuje trenutno stanje v zunanji politiki in razmišlja o prihodnosti slovenske diplomacije. Knjiga nam razkriva življenje, posvečeno diplomaciji, življenje v službi diplomacije, ta pa je po osnovnem namenu v službi države. Spomini, zbrani v knjigi, tako niso le spomini posameznika, temveč hkrati tudi spomini na pot, ki jo je v tem času prehodila država.