Ljubezen do dobro zasukanih stavkov – s to domislico je mladi pisatelj Izidor Cankar (1886–1958) opredelil Fritza, umetnostnega zgodovinarja, ki se je pred sto leti napotil v Italijo, Cankar pa ga je postavil za ključno osebo romana S poti. Zdaj naj te besede obnovijo spomin na avtorja, ki se je rodil v Šidu v Slavoniji, a kot fantič prišel v Ljubljano in se razvil v enega najbolj markantnih ljudi naše kulture. Slovensko dvajseto stoletje bi bilo verjetno zelo drugačno, ko ne bi vanj posegal izredno inteligentni, za literaturo in umetnostno zgodovino nadarjeni Izidor – bratranec dosti bolj slavnega, deset let starejšega Ivana Cankarja. Bil je prvi profesor na umetnostnozgodovinski katedri univerze v Ljubljani, bil je kariz¬matični urednik Doma in sveta, Pigmalion, ki je pomagal do veljave številnim piscem, angažiran politični aktivist, bil je mož, ki je položil vogelne kamne mnogim slovenskim ključnim ustanovam. Bil je dobro desetletje tudi duhovnik, a je izstopil iz Cerkve, se poročil in nato tako rekoč pobegnil v diplomacijo. Po vojni se je vrnil in pristal na samotnem in sramotnem robu družbe.
Vse to so raziskovali in opisali Irene Mislej, Luka Vidmar, Bernard Nežmah, Igor Grdina, Željko Oset, Milček Komelj in Aleš Maver, Alenka Puhar pa je napisala njegov življenjepis in za knjigo zbrala več kot 200 fotografij.
Alenka Puhar se je najprej posvetila Listom z roba (dopisovanje med Venom Pilonom in Izidorjem Cankarjem, MK, 2015), nato pa se odpravila proti sredici, k Mojstru dobro zasukanih stavkov. Ker je anglistka, esejistka, prevajalka, vajena novinarskih, publicističnih in uredniških poslov, pri različnih časopisih in pri Novi reviji, ji Cankarjev svet ni bil čisto tuj. Napisala je temeljna dela o neraziskanih ali zamolčanih temah slovenskega življenja: Prvotno besedilo življenja, Skriti spomin Angele Vode, Mira Mihelič – Družinska slika z gospo, in je soavtorica knjig Pozabljena polovica, Ženska taborišča in Videnja Zorana Mušiča.
Pri vseh nakupih nad 59 € je poštnina brezplačna.
Strošek priprave paketa in dostave znaša 3,99 €.
Številni izdelki imajo oznako "brezplačna dostava", kar pomeni, da v primeru nakupa takšnega izdelka poštnine za celoten paket ne boste plačali.
Več o dostavi
Emka.si omogoča naslednje načine plačila:
z gotovino ob prevzemu (velja le za fizične osebe),
s karticami (Mastercard, Visa, ActivaMaestro, Activa, Diners),
Plačilo po predračunu (pravne osebe)
Račun z odlogom plačila (za javna podjetja, knjižnice, šole)
Več o plačilih
Pri vsakem izdelku je naveden predviden rok dostave. Glede na to katere izdelke izberete, se vam pri oddaji naročila prikaže tudi končni predviden datum dobave vašega pakete.
Večino izdelkov dostavljamo iz lastne zaloge, zato so naši dobavni roki zelo kratki.
Ko vam bomo poslali paket boste o tem obveščeni tudi po emailu. V emailu bo navedena številka vašega paketa ter povezava do Pošte Slovenije, kjer boste lahko preverili natančen status dostave.
Več o dostavi
Ljubezen do dobro zasukanih stavkov – s to domislico je mladi pisatelj Izidor Cankar (1886–1958) opredelil Fritza, umetnostnega zgodovinarja, ki se je pred sto leti napotil v Italijo, Cankar pa ga je postavil za ključno osebo romana S poti. Zdaj naj te besede obnovijo spomin na avtorja, ki se je rodil v Šidu v Slavoniji, a kot fantič prišel v Ljubljano in se razvil v enega najbolj markantnih ljudi naše kulture. Slovensko dvajseto stoletje bi bilo verjetno zelo drugačno, ko ne bi vanj posegal izredno inteligentni, za literaturo in umetnostno zgodovino nadarjeni Izidor – bratranec dosti bolj slavnega, deset let starejšega Ivana Cankarja. Bil je prvi profesor na umetnostnozgodovinski katedri univerze v Ljubljani, bil je kariz¬matični urednik Doma in sveta, Pigmalion, ki je pomagal do veljave številnim piscem, angažiran politični aktivist, bil je mož, ki je položil vogelne kamne mnogim slovenskim ključnim ustanovam. Bil je dobro desetletje tudi duhovnik, a je izstopil iz Cerkve, se poročil in nato tako rekoč pobegnil v diplomacijo. Po vojni se je vrnil in pristal na samotnem in sramotnem robu družbe.
Vse to so raziskovali in opisali Irene Mislej, Luka Vidmar, Bernard Nežmah, Igor Grdina, Željko Oset, Milček Komelj in Aleš Maver, Alenka Puhar pa je napisala njegov življenjepis in za knjigo zbrala več kot 200 fotografij.
Alenka Puhar se je najprej posvetila Listom z roba (dopisovanje med Venom Pilonom in Izidorjem Cankarjem, MK, 2015), nato pa se odpravila proti sredici, k Mojstru dobro zasukanih stavkov. Ker je anglistka, esejistka, prevajalka, vajena novinarskih, publicističnih in uredniških poslov, pri različnih časopisih in pri Novi reviji, ji Cankarjev svet ni bil čisto tuj. Napisala je temeljna dela o neraziskanih ali zamolčanih temah slovenskega življenja: Prvotno besedilo življenja, Skriti spomin Angele Vode, Mira Mihelič – Družinska slika z gospo, in je soavtorica knjig Pozabljena polovica, Ženska taborišča in Videnja Zorana Mušiča.