Nova knjiga o umetnosti življenja izpod peresa Metke Klevišar – upokojene zdravnice, redne kolumnistke v tedniku Družina, ustanoviteljice Slovenske karitas in Slovenskega društva hospic … trenutno pa, s prijateljico Julko Žagar, tudi stanovsko kolegico, animatorke več pogovornih skupin v Domu sveti Jožef nad Celjem, ki sta si ga za svoj dom izbrali pred tremi leti. Zakaj in kako ter s kakšnimi izzivi se tam srečuje sama, pa tudi drugi – o tem odkrito in sproščeno piše v svoji knjigi! Dobrodejno branje o stvareh, s katerimi se v življenju prej ali slej srečamo vsi. Avtorica je v knjigi strnila misli ob svojem doslej triletnem bivanja v domu za stare. Z različnih zornih kotov nas seznanja z dilemami, s katerimi je odhod v dom povezan – tako za človeka, ki v dom odhaja, kot za njegove svojce in za vse, ki delajo v domu. Od povsem konkretnih vprašanj nas vodi do poglobljenega razmišljanja o tem, kako se v družbi, ki ceni mladost, zdravje, storilnost in akcijo, vendarle lahko pripravimo na starost. Zapisi temeljijo na osebnih izkušnjah avtorice in na izkušnjah njenih premnogih sogovornikov. Kot taki prinašajo dragocena izhodišča vsem, ki razmišljajo o odhodu v dom. Vendar so več kot to: pravzaprav so razmišljanje o umetnosti življenja – o koristnosti temeljnega življenjskega realizma, a hkrati zavezanosti svobodi, o umetnosti izpuščanja in sprejemanja, a tudi dejavne udeleženosti pri življenju v vsej njegovi razsežnosti – kakršna koli ta že je.