Cankaroslovje je o razmerju med Cankarjem in ženskami povedalo malo celovitega. Bolj dejavna je bila psihoanaliza, izhajajoča iz ženskih likov v dramah in prozi. Toda kdo so bile resnične ženske, predvsem dekleta, a tudi ne več najmlajše gospe, s katerimi je Cankar vzpostavljal ljubezenska razmerja, od platoničnih do erotičnih, one pa so mu čustva vračale ali jih le zadržano sprejemale? Kaj je pričakoval od žensk in kaj jim je bil sposoben dati?

Dokumentarno-esejistično delo Reci tvoji roki, da jo poljubljam skuša na to vprašanje odgovoriti s pomočjo razpoložljivega stvarnega gradiva. To so najprej pisma in druga drobna pošta. Različnim naslovnicam jih je napisal zelo veliko, ohranjenih je okrog 370. Žal je zelo malo takšnih, ki so romala v obratni smeri in ostala v pisateljevi zapuščini. Drugi vir informacij o Cankarjevih zvezah z ženskami so njihova utelešenja v literarnih likih. In tretji vir so ne zelo pogosta pričanja sodobnikov. Z upoštevanjem vseh teh »materialnih dokazov« si je Peter Kolšek prizadeval ustvariti objektivno podobo »nagovorjenih« žensk, hkrati pa se približati Cankarjevemu zapletenemu erotičnemu »podzemlju«.

Peter Kolšek (1951, Celje), pesnik in publicist, je diplomiral iz primerjalne književnosti in slavistike. Sedem let je poučeval slovenščino na dveh ljubljanskih gimnazijah, od leta 1987 pa je bil v službi pri časopisni hiši Delo. V letih 1992–1999 je bil urednik kulturne redakcije in pozneje urednik priloge Književni listi. Piše o literaturi, filmu, televiziji, kulturni politiki in »navadni« politiki. Z Dragom Bajtom je leta 1993 sestavil antologijo slovenske poezije (Sončnice poldneva). Pripravil je antologijske prikaze mnogih slovenskih pesnikov, leta 2006 pa antologijo slovenske poezije 20. stoletja Nevihta sladkih rož.

***

Mediji o knjigi

»O Cankarjevi korespondenci, ki je zbrana v knjigi Reci tvoji roki, da jo poljubljam je Kolšek povedal: Lahko rečemo , da je Cankar v pismih svojo erotično energijo analiziral, razvijal in posredoval naslovnici veliko bolj koncizno in sistematično, kot bi to lahko naredil v intimnem pogovoru. Zlasti pri Anici vidimo,  kako v globino gre njegova čustvena angažiranost in s kako izbranimi besedami jo nagovarja in kaj vse je bil v jeziku, z besedami pripravljen narediti za to, da bi žensko osvojil in ohranil ne glede na to, da je življenje tak projekt kasneje zelo kmalu spodneslo.« - Delo, 19.1.2019, Igor Bratož

»Kolšek k projektu pristopi sistematično in po vrsti obdela vse tiste konkretne Cankarjeve ženske, od Franje Opeka naprej, ki so omenjene bodisi v kaki korespondenci ali pa v kakem Cankarjevem delu. Cankar je bil pisatelj, ki je področje erotične ljubezni iztrgal iz romantičnih okvirov, v katero jo je potisnil Prešeren, zaradi česar pa ni bil kak ljubezenski izgubljenec, temveč njen neumorni raziskvalec ter mojstrski upodabljevalec.« - Bukla, Samo Rugelj

»Peter Kolšek v knjigi pronicljivo in zanimivo razkriva pred bralcem podobe žensk, ki so se opazneje dotaknile življenja Ivana Cankarja in pustile sledove tudi v njegovih pesmih in prozi. Kolšek se opira na pisma in druga redka pričevanja in skuša skoznje razbrati razvoj ljubezenskega odnosa in zaplete, ki so se komaj kdaj srečno končali.« - Vlasta Kunej, Kmečki glas