Dolga pot do svobode je avtobiografsko delo Nelsona Mandele, ki je v angleščini izšlo leta 1996. Mandela v njem živo opisuje dramatične izkušnje, ki so oblikovale njegovo usodo – leta podtalnega delovanja, ko ga je država tako rekoč razglasila za terorista, presenetljivo živahna leta za rešetkami, svojo predanost ciljem, ki ga je povzdignila v položaj mučenika, ikone in navdiha, in neverjetno dogajanje, ki je vodilo v praktično popolno zmago Afriškega nacionalnega kongresa na prebojnih večrasnih volitvah aprila 1994, ko je Mandela postal prvi črni predsednik Južnoafriške republike.

Ob svoji življenjski predanosti javnemu delovanju pa Mandela pokaže tudi ambivalenten odnos do svojega delovanja, saj ga je vse to oddaljilo od njegove družine in mu uničilo dva zakona.

Mandela je za knjigo prejel številne nagrade, vključno z nagrado Alana Patona (1995).

Nelson Mandela je stopil, da bi hodil. Vzravnano hodil – v spremstvu predirnega klica uporniške misli in ostrega sanjarjenja. Neomajen v svoji zavezanosti živeti in dihati v iskanju osvoboditve je opustil brezplodno potrpežljivo, zmerno in skromno trkanje na zaprta in zapahnjena vrata. Pričel je nove oblike političnega boja. Ne kot mesija, temveč kot človek, ki mu je bilo voditeljstvo zaupano vsled izjemnih okoliščin. Ne nazadnje je strmoglavljenje zatiranja odobreno od človeštva. Z močjo, razumom in predanostjo je kljuboval preteči bakli z ironijo obsedene zgodovine.
- Tjaša Koprivec, urednica

Epska zgodba o boju, učenju in rasti, o možu, čigar idealizem in upanje sta svet, nagnjen k cinizmu, navdala z upanjem.
- Mary Benson, the Daily Telegraph

Mandela je za knjigo prejel številne nagrade, vključno z nagrado Alana Patona (1995).
Mandela spominja na velike politične voditelje, kot sta Lincoln in Gandi, ki se ne zadovoljijo zgolj s konsenzom in pred svojimi privrženci utirajo nove poti.
- Donald Woods, The Sunday Times