Flush, življenjepis

Image for Flush, življenjepis from emkaSi
+ / - Hover over image to Zoom
Other Views

    Flush, življenjepis

    Mehka - 20. jul 2011
    ( 0 )
    ISBN/EAN:P_9789612415297
    Redna cena: 23,90 €

    Virginia Woolf je za Flusha (1933), življenjepis koker španjela angleške romantične pesnice Elizabeth Barrett Browning, uporabila svoj običajni pristop k pisanju biografij, kombinacijo resničnih dejstev, ki naj bi proizvedla »estetski učinek resnice«, s fikcijo. S portretom Flusha se je pisateljica, kolikor je to sploh mogoče, približala predstavljanju »skrivnostnih, tihih, nepredstavljenih življenj«, medtem ko je upodobitev njegove gospodarice pogled na zasebno življenje ženske – od dolgih ur bolezni v spalnici v zadnjem delu hiše na Wimpole Streetu, ljubezni do pasjega prijatelja, dvorjenja Roberta Browninga, do pretresljive Flusheve ugrabitve in srečanja z revno narobno stranjo bahave prestolnice, skrivne poroke in pobega v Italijo, rojstva otroka in srečanja s smrtjo. Toda v ospredju zgodbe je vseskozi Flush, in pisateljica se poskuša približati pasjemu doživljanju tudi skozi opise vonjev ter vidnih in slušnih zaznav, s pomočjo katerih se, med drugim, zarisuje kontrast med meglenim Londonom 19. stoletja in sijočo, toplo in sproščeno Italijo.

    Preberite odlomek

    Nekako proti koncu osemnajstega stoletja je v hiši nekega doktorja Midforda ali Mitforda v bližini Readinga živela družina slavne pasme španjelov. Ta gospod je v skladu z normami Grboslovnega društva svoj priimek raje zapisoval s t-jem, s čimer je hotel pokazati, da izvira iz northumberlandske veje Mitfordov z bertramskega gradu. Njegova žena je bila pred poroko gospodična Russell in je bila v daljnem, toda nedvomnem sorodstvu z rodom vojvod Bedfordskih. Toda predniki doktorja Mitforda so se poročali s takšnim objestnim omalovaževanjem pravil, da nobeno sodišče ne bi moglo dati prav njegovi trditvi, da ima dober rodovnik, ali mu dovoliti, da nadaljuje svojo vrsto. Njegove oči so bile svetle, njegova ušesa kodrasta, na njegovi glavi se je šopiril pogubni čop. Z drugimi besedami, bil je do kraja sebičen, lahkomiselno potraten, poln posvetnih želja, neiskren in vdan kockanju. Pognal je lastno imetje, ženino imetje in hčerin zaslužek. Zapustil ju je v času blaginje in živel na njun račun, ko je bil betežen. Toda dve stvari sta govorili v njegov prid, velika osebna lepota – bil je kakor Apolon, dokler nista požrešnost in pijančevanje Apolona spremenila v Bakhusa – in bil je resnično navezan na pse. Vseeno pa ni mogoče dvomiti, da ga, če bi obstajalo Društvo ljudi, ki bi bilo ustreznik Društva španjelov, nobeno zapisovanje Mitforda s t-jem namesto z d-jem, nobeno oslavljanje Mitfordov z bertramskega gradu z bratranci ne bi mogli obvarovati pred sramoto in prezirom, pred vsemi šibami izobčenja in ostrakizma, pred tem, da bi bil ožigosan kot mešanec, ki ni primeren za nadaljevanje vrste. Toda bil je človek. Zato mu ni nihče preprečil, da se ne bi poročil z blagorodno, omikano gospodično, da ne bi živel krepko čez osemdeset let, da ne bi imel v lasti več rodov velikih angleških hrtov in španjelov in da ne bi zaplodil hčere.
    Nobena raziskava ni mogla natančno ugotoviti točnega leta, kaj šele meseca ali dneva Flushevega rojstva, toda verjetno je, da se je rodil nekje na začetku leta 1842. Verjetno je tudi, da je izhajal naravnost od Traya (okr. 1816), katerega lastnosti, ki so se na žalost ohranile samo v nezanesljivem pesniškem izročilu, pričajo, da je bil imeniten rdeče rjav koker španjel. Povsem upravičeno lahko domnevamo, da je bil Flush sin tistega »resnično starega, petelinastega španjela«, za katerega je doktor Mitford zavrnil dvajset gvinej »zaradi njegove izvrstnosti na polju«. Na poezijo se moramo na žalost zanesti tudi glede najnatančnejšega opisa Flusha samega kot mladega psa. Dlako je imel tistega posebnega odtenka temno rjave barve, ki se na sončni svetlobi »vsa zlato preliva«. Njegove oči so bile »plahe, ljubeznive oči lešnikove barve«. Njegova ušesa so bila »resasta«, njegove »vitke noge« so bile »prekrite z resicami«, rep pa je imel širok. Če odmislimo zahteve rime in pesniške svoboščine, ni tukaj ničesar, kar ne bi bilo deležno odobravanja Društva španjelov. Ne moremo dvomiti o tem, da je bil Flush rdeče rjava različica čistokrvnega španjela, ki so ga odlikovale vse značilnosti njegove pasme.

    SkrijPoglej več
    Deli:
    - 1 + 23,90 €
    Predvideni rok dobave: 7-9 dni
    Dodaj v košarico

    Opis

    Virginia Woolf je za Flusha (1933), življenjepis koker španjela angleške romantične pesnice Elizabeth Barrett Browning, uporabila svoj običajni pristop k pisanju biografij, kombinacijo resničnih dejstev, ki naj bi proizvedla »estetski učinek resnice«, s fikcijo. S portretom Flusha se je pisateljica, kolikor je to sploh mogoče, približala predstavljanju »skrivnostnih, tihih, nepredstavljenih življenj«, medtem ko je upodobitev njegove gospodarice pogled na zasebno življenje ženske – od dolgih ur bolezni v spalnici v zadnjem delu hiše na Wimpole Streetu, ljubezni do pasjega prijatelja, dvorjenja Roberta Browninga, do pretresljive Flusheve ugrabitve in srečanja z revno narobno stranjo bahave prestolnice, skrivne poroke in pobega v Italijo, rojstva otroka in srečanja s smrtjo. Toda v ospredju zgodbe je vseskozi Flush, in pisateljica se poskuša približati pasjemu doživljanju tudi skozi opise vonjev ter vidnih in slušnih zaznav, s pomočjo katerih se, med drugim, zarisuje kontrast med meglenim Londonom 19. stoletja in sijočo, toplo in sproščeno Italijo.

    Preberite odlomek

    Nekako proti koncu osemnajstega stoletja je v hiši nekega doktorja Midforda ali Mitforda v bližini Readinga živela družina slavne pasme španjelov. Ta gospod je v skladu z normami Grboslovnega društva svoj priimek raje zapisoval s t-jem, s čimer je hotel pokazati, da izvira iz northumberlandske veje Mitfordov z bertramskega gradu. Njegova žena je bila pred poroko gospodična Russell in je bila v daljnem, toda nedvomnem sorodstvu z rodom vojvod Bedfordskih. Toda predniki doktorja Mitforda so se poročali s takšnim objestnim omalovaževanjem pravil, da nobeno sodišče ne bi moglo dati prav njegovi trditvi, da ima dober rodovnik, ali mu dovoliti, da nadaljuje svojo vrsto. Njegove oči so bile svetle, njegova ušesa kodrasta, na njegovi glavi se je šopiril pogubni čop. Z drugimi besedami, bil je do kraja sebičen, lahkomiselno potraten, poln posvetnih želja, neiskren in vdan kockanju. Pognal je lastno imetje, ženino imetje in hčerin zaslužek. Zapustil ju je v času blaginje in živel na njun račun, ko je bil betežen. Toda dve stvari sta govorili v njegov prid, velika osebna lepota – bil je kakor Apolon, dokler nista požrešnost in pijančevanje Apolona spremenila v Bakhusa – in bil je resnično navezan na pse. Vseeno pa ni mogoče dvomiti, da ga, če bi obstajalo Društvo ljudi, ki bi bilo ustreznik Društva španjelov, nobeno zapisovanje Mitforda s t-jem namesto z d-jem, nobeno oslavljanje Mitfordov z bertramskega gradu z bratranci ne bi mogli obvarovati pred sramoto in prezirom, pred vsemi šibami izobčenja in ostrakizma, pred tem, da bi bil ožigosan kot mešanec, ki ni primeren za nadaljevanje vrste. Toda bil je človek. Zato mu ni nihče preprečil, da se ne bi poročil z blagorodno, omikano gospodično, da ne bi živel krepko čez osemdeset let, da ne bi imel v lasti več rodov velikih angleških hrtov in španjelov in da ne bi zaplodil hčere.
    Nobena raziskava ni mogla natančno ugotoviti točnega leta, kaj šele meseca ali dneva Flushevega rojstva, toda verjetno je, da se je rodil nekje na začetku leta 1842. Verjetno je tudi, da je izhajal naravnost od Traya (okr. 1816), katerega lastnosti, ki so se na žalost ohranile samo v nezanesljivem pesniškem izročilu, pričajo, da je bil imeniten rdeče rjav koker španjel. Povsem upravičeno lahko domnevamo, da je bil Flush sin tistega »resnično starega, petelinastega španjela«, za katerega je doktor Mitford zavrnil dvajset gvinej »zaradi njegove izvrstnosti na polju«. Na poezijo se moramo na žalost zanesti tudi glede najnatančnejšega opisa Flusha samega kot mladega psa. Dlako je imel tistega posebnega odtenka temno rjave barve, ki se na sončni svetlobi »vsa zlato preliva«. Njegove oči so bile »plahe, ljubeznive oči lešnikove barve«. Njegova ušesa so bila »resasta«, njegove »vitke noge« so bile »prekrite z resicami«, rep pa je imel širok. Če odmislimo zahteve rime in pesniške svoboščine, ni tukaj ničesar, kar ne bi bilo deležno odobravanja Društva španjelov. Ne moremo dvomiti o tem, da je bil Flush rdeče rjava različica čistokrvnega španjela, ki so ga odlikovale vse značilnosti njegove pasme.

    O avtorju

    -Virginia Woolf-

    Virginia Woolf, ena najpomembnejših predstavnic evropskega modernizma, ki poleg Jamesa Joycea velja za začetnico literarnega postopka toka zavesti pa tudi za klasično predstavnico feminističnega pisanja, se je rodila v Londonu kot tretja izmed štirih otrok zgodovinarja in biografa Leslieja Stephena in njegove žene Julie. Družino, v kateri so živeli še štirje otroci iz prvih zakonov obeh staršev, sta hudo prizadeli smrt Julie Stephen leta 1895, ko je bilo Virginii trinajst let, in starejše sestre leta 1897. Po materini smrti je Virginia doživela prvi duševni zlom, sledila pa mu je dolgotrajna duševna bolezen, ki se ji je občasno povračala vse življenje. Skupaj s sestro in bratoma je po očetovi smrti živela v londonski četrti Bloomsbury, kjer so skupaj s študijskimi kolegi obeh bratov zasnovali vplivno gibanje bloomsburyjevcev. Leta 1912 se je poročila s publicistom in pisateljem Leonardom Woolfom in leta 1915 objavila prvi roman, Izlet na odprto morje. Od leta 1917 sta z možem vodila založbo The Hogarth Press. Na začetku druge svetovne vojne se je, v stalnem strahu pred nemškimi bombardiranji in novicami o novih izgubah, 28. marca 1941 utopila v reki Ouse v bližini svojega doma v Rodmellu v Sussexu. ​

    Virginia Woolf velja za prenoviteljico angleškega romana. V njenih knjigah je bolj kot zunanja resničnost pomembna notranja, psihološka resničnost posamičnih likov, ki se razkriva skozi tok njihove zavesti in vpliva na čas in prostor romana, da prav tako postaneta subjektivna, deformirana, odstopajoča od časa in prostora »zunanjega sveta«, in bolj kot zgodba lirični način pripovedovanja, preprežen s simbolnimi pomeni in subtilnimi literarnimi aluzijami in navezavami. Subjektivizirana čas in prostor omogočata prehajanje iz ene zavesti v drugo in menjavanje pripovednih perspektiv. Njeni najbolj znani romani so Jakobova soba (1922), Gospa Dalloway (1925), K svetilniku (1927), Orlando (1928), Valovi (1931), Leta (1937) in Med dejanji (postumno 1941).

    Ostale knjige tega avtorja

    Podrobnosti o izdelku

    Oglejte si več iz oddelkov:

    Mnenja kupcev

    Povprečna ocena kupcev:

    (0)
    (0)
    (0)
    (0)
    (0)
    ( 0 )
    Ocenite izdelek s klikom na zvezdice:

    Komentarji