Monografija je posvečena stoti obletnici rojstva pisatelja, prevajalca, dramatika in urednika Cirila Kosmača (28. september 1910–28. januar 1980).
Rodil se je na Slapu ob Idrijci, njegovo življenje pa so usodno zaznamovale izkušnje z italijansko fašistično ječo ter prva in druga svetovna vojna. Kljub temu,
 da je po razburkanem obdobju druge svetovne vojne večino svojega življenja preživel v Ljubljani in Portorožu, bil svetovljan in poliglot, je snov za svojo pripovedno
prozo črpal pretežno iz kmečkega okolja. S svojimi zgodbami je arhaičnemu tolminskemu svetu postavil svojevrsten spomenik – spomnimo se likov iz njegovih knjig:
Tantadruja, očka Orla ali Črnilogarja, itd. Prvi slovenski zvočni in igrani celovečerni film Na svoji zemlji je nastal ravno po njegovem scenariju.
Knjiga Balada o trobenti in oblaku je bila prevedena v petnajst jezikov, njegov roman Pomladni dan pa je vplival na razvoj slovenske pripovedne proze.

Pričujoča monografija njegovo razgibano umetniško in življenjsko pot osvetljuje s številnim dokumentarnim gradivom: fotografijami, rokopisi in različnimi pismi.
Mnogi dokumenti – med njimi tudi pisma Venu Pilonu – so objavljeni prvič. Kratke pripovedi in odlomke iz literarnega opusa Cirila Kosmača je za monografijo izbrala
dr. Helga Glušič, še posebno dragoceni, vznemirljivi in slikoviti pa so spomini njegovih sodobnikov, ki so ga osebno poznali.

Opis iz Bukle:

"Kar nekako smo se razvadili albumov slovenskih literatov, ki jih že nekaj let redno pripravlja Mladinska knjiga, saj je po Ikarjevem snu (Srečko Kosovel), zlati knjigi
Simona Gregorčiča in Trubarjevem albumu lani izšlo še delo, posvečeno Almi Karlin (za prihodnje leto pa je napovedan Edvard Kocbek). Kosmačev album izhaja ob
stoti obletnici njegovega rojstva (1910–1980), urednica Nela Malečkar pa je z obsežnim dokumentarnim gradivom, od fotografij, rokopisov in pisem (med njimi tudi
tistih Venu Pilonu) do odlomkov njegove literature in pričevanj njegovih sodobnikov (bodisi že objavljenih ali pa napisanih posebej za album), pretanjeno prikazala in
osvetlila razgibano pisateljevo pot od rojstva na Slapu ob Idrijci prek usodne izkušnje z italijansko fašistično ječo do glavnine njegovega življenja, ki ga je preživel
v Ljubljani in Portorožu in kjer je navdih za pisanje večinoma črpal iz kmečkega okolja. »Zmeraj ubiraj svojo stezo, pa naj bo, kakršna že je!« je avtor Pomladnega dneva
in Tantadruja v svoji maniri leta 1947 napisal Saši Vugi, nekako v času, ko je potekalo snemanje prvega slovenskega zvočnega celovečernega filma, za katerega je
po svoji noveli prispeval scenarij, s čimer se je zapisal tudi v filmsko zgodovino. Dragoceno in slikovito.

- Samo Rugelj