Franc Sever - Franta je pripadnik partizanske generacije, poveljnik, znan posebej po bojih na Menini planini. Svoje življenje je doslej opisal v dveh knjigah, tale je tretja. Pomembna je predvsem iz dveh razlogov: ker opisuje v današnji javnosti manj znano dejstvo, da je vodil letališče Brnik v času njegovega najbolj propulzivnega razvoja (med letoma 1968 in 1981), nato pa je moral na hitro prevzeti edino slovensko letalsko družbo, imenovano takrat Inex -Adria. Na tem položaju se je že takoj na začetku soočil z letalsko nesrečo na gori San Pietro v bližini Ajaccia, kar je ostala njegova življenjska travma. Pričujoča knjiga je zanimiv in tudi bogato ilustriran prispevek tako k zgodovini letališča Brnik in letalskega prometa v Sloveniji kot tudi k obdobju partijskega »liberalizma«, v katerem je Slovenija tudi dejansko vzpostavila sicer ustavno zagotovljene državne atribute znotraj Jugoslavije. Hkrati je ambiciozno - tako gospodarsko kot politično - segala čez meje v Srednjo Evropo in širše ter skušala ob tem maksimalno izkoristiti neuvrščeni položaj Jugoslavije. Tako letališče Brnik kot edina slovenska letalska družba sta – poleg začetka gradnje avtocest in pred tem gradnje pristanišča v Kopru – najbolj značilen izraz tega procesa. Franc Sever – Franta opisuje tudi okoliščine, v katerih se je to dogajalo, zlasti mešanico partijsko-samoupravnega sistema, zaradi katere je sam sicer z ustrezno izobrazbo in izkušnjami, a brez političnih botrov in partijskih direktiv (kot zasebnik, ki se je ukvarjal z gojenjem šampionov!) nepričakovano sploh postal direktor letališča. Njegovo pisanje odstira tudi pogled na dolgoročno strateško državno načrtovanje takratnih elit, ki pa se je ves čas mešalo s kratkoročnimi osebnimi in političnimi interesi in razdrobljenostjo gospodarstva in kapitala. Vse to je ustvarjalo stihijo, zaradi katere mnogi strateški cilji niso bili uresničeni, glavni pa zagotovo: če že ne uresničeni, pa vsaj zastavljeni.