Letne naročnine - Revije

Ana Celjska: celjska grofica na poljskem prestolu

Image for Ana Celjska: celjska grofica na poljskem prestolu from emkaSi
+ / - Hover over image to Zoom
Other Views

    Ana Celjska: celjska grofica na poljskem prestolu

    Trda - 24. maj 2016
    ( 0 )
    ISBN/EAN:P_9789616411318
    Redna cena: 18,00 €

    Nova knjiga Pokrajinskega muzeja Celje iz zbirke Starožitnosti, z naslovom Ana Celjska – celjska grofica na poljskem prestolu Ana Celjska se je v zgodovino vpisala kot prva predstavnica rodbine grofov Celjskih, ki se ji je po spletu naklonjenih okoliščin uspelo povzpeti do kraljevega položaja. Njena mati Ana Poljska, poročena z Viljemom Celjskim, je bila hči poslednjega poljskega kralja z domače poljske dinastije Piastov, Kazimirja Velikega. Prav zaradi svojega plemenitega porekla je Ana leta 1402 postala druga soproga poljskega kralja in litovskega velikega kneza Vladislava II. Jagiela in tako omogočila legitimacijo njegovega položaja na prestolu. Leto dni kasneje, 25. februarja 1403, je sledilo kronanje in tako je Ana postala kraljica. Ana Celjska je bila do zdaj malo raziskana osebnost iz celjske hiše, ki je bila v senci svoje bolj znane sestrične Barbare. Zaradi povečanega dotoka obiskovalcev iz Poljske, ki jih opažamo v zadnjih letih v Pokrajinskem muzeju Celje, smo se odločili da v letu, ko se spominjamo 600-letnice njene smrti, pripravimo več dogodkov, ki bi Ano Celjsko bolj približali tako Slovencem kot tudi Poljakom. O Ani Celjski je v knjigi pisala Maja Lukanc, ki je diplomirala na to temo na FF, Univerze v Ljubljani. Mag. Rolanda Fugger Germadnik pa je v publikaciji predstavila kratek oris zgodovine družine Celjskih, iz katere Ana izvira. Knjiga je dvojezična, v slovenskem in poljskem jeziku. V poljščino jo je prevedla dr. Joanna Slawinska in oblikovala Tjaša Krivec.

    SkrijPoglej več
    Deli:
    - 1 + 18,00 €
    Rok dobave: 2-3 dni
    Dodaj v košarico

    Opis

    Nova knjiga Pokrajinskega muzeja Celje iz zbirke Starožitnosti, z naslovom Ana Celjska – celjska grofica na poljskem prestolu Ana Celjska se je v zgodovino vpisala kot prva predstavnica rodbine grofov Celjskih, ki se ji je po spletu naklonjenih okoliščin uspelo povzpeti do kraljevega položaja. Njena mati Ana Poljska, poročena z Viljemom Celjskim, je bila hči poslednjega poljskega kralja z domače poljske dinastije Piastov, Kazimirja Velikega. Prav zaradi svojega plemenitega porekla je Ana leta 1402 postala druga soproga poljskega kralja in litovskega velikega kneza Vladislava II. Jagiela in tako omogočila legitimacijo njegovega položaja na prestolu. Leto dni kasneje, 25. februarja 1403, je sledilo kronanje in tako je Ana postala kraljica. Ana Celjska je bila do zdaj malo raziskana osebnost iz celjske hiše, ki je bila v senci svoje bolj znane sestrične Barbare. Zaradi povečanega dotoka obiskovalcev iz Poljske, ki jih opažamo v zadnjih letih v Pokrajinskem muzeju Celje, smo se odločili da v letu, ko se spominjamo 600-letnice njene smrti, pripravimo več dogodkov, ki bi Ano Celjsko bolj približali tako Slovencem kot tudi Poljakom. O Ani Celjski je v knjigi pisala Maja Lukanc, ki je diplomirala na to temo na FF, Univerze v Ljubljani. Mag. Rolanda Fugger Germadnik pa je v publikaciji predstavila kratek oris zgodovine družine Celjskih, iz katere Ana izvira. Knjiga je dvojezična, v slovenskem in poljskem jeziku. V poljščino jo je prevedla dr. Joanna Slawinska in oblikovala Tjaša Krivec.

    O avtorju

    -Rolanda Fugger Germadnik-

    Mag. Rolanda Fugger Germadnik je leta 1996 v Pokrajinskem muzeju Celje prevzela zbirko grofov Celjskih in kmalu zaznala, da dojemanje te plemiške družine v ožjem inširšem okolju nikakor ni nevtralno. Prevladovali so entuziasti, ki so Celjskim pripisovali cilje in vloge, ki so daleč preraščali uradna zgodovinska dejstva, obstajala pa je tudi skupina nasprotnikov, ki so v njih videli predvsem osovraženo in zatiralsko nemško plemstvo. V njej se je vse močneje porajalo vprašanje, zakaj se javnost, zlasti starejša generacija, tako intenzivno opredeljuje do tega več kot pol tisočletja oddaljenega zgodovinskega pojava in ob kakšnih informacijah si je oblikovala svojo zgodovinsko presojo. Lotila se je raziskovanja podatkov in vplivov, ki so Celjske zlasti v slovenskem prostoru umeščali v javni spomin že v času njihovega življenja in še posebej po njihovem izumrtju leta 1456, vse dodanašnjih dni. Avtorica upa, da ji je v pričujočem delu uspelo ponuditi nekaj odgovorov na to še vedno živo zgodovinsko vprašanje, pri katerem ji je naslov narekovala kar notranja logika teme: Grofje Celjski med zgodovino in mitom.

    Ostale knjige tega avtorja

    Podrobnosti o izdelku

    Mnenja kupcev

    Povprečna ocena kupcev:

    (0)
    (0)
    (0)
    (0)
    (0)
    ( 0 )
    Ocenite izdelek s klikom na zvezdice:

    Komentarji