Beseda je konj opisuje slovensko literarno sceno najprej skozi avtorjeve knjižne ocene, nato skozi nekrologe za najbližjimi (sorodniki in prijatelji) in nazadnje skozi humoreske o knjižni branži – od subvencionaštva pa do kolekcionarstva.

Vseskozi pa gre za iskren, do drugih obziren, do avtorja neprizanesljiv prikaz njegove osebne rasti skozi leta snovanja in besedovanja. Druga velika tema te knjige je jezik, slovenščina, ki jo Gradišnik razsvetljuje skozi eseje o svojih najpomembnejših prevodih. Poglavitna drama, ki barva vse teme, je drama vseživljenjskega odraščanja v dolgi senci očeta, prevajalca, urednika in pisatelja Janeza Gradišnika. Sledi še finale, v katerem avtor popiše, kako prijetno trnova je lahko pot pisatelja, ki skuša uiti pastem konvencije s tem, da si programsko neha izmišljati – tako v življenju kot na papirju.

Branko Gradišnik (1951) je v »svetu besed«, ki ga ingeniozno oživlja v pričujoči knjigi, deloval mdr. kot pisec, prevajalec, urednik, redaktor, recenzent, kritik, dopisni terapevt in pisec anonimnih pisem po naročilu.


***

Mediji o knjigi:

»Najnovejša knjiga vsestranskega Branka Gradišnika, ki je v zgodnejšem obdobju svojega ustvarjanja (s fikcijo) tlakoval pot mnogim novim literarnim smerem, nato pa se odločil, da se bo odpovedal »izmišljijam« ter namesto tega začel pisati izključno o stvareh, »kakor so«, se že z načinom (i)zbiranja besedil umakne od prevladujočega trenda domače esejistike, to je ponovne objave že prej objavljenih tekstov.« - Aljaž Krivec, www.delo.si

»Beseda je konj. V tej duhoviti galoperi z uverturo, tremi intermezzi in finalom nas dolgoletni enfant terrible slovenske literature že navsezgodaj, ko se jutro komaj ločuje od noči, nasmeji do solz, kajti nič ni bolj smešnega, kot, če se človek iskreno in neprizanesljivo šali na svoj račun – tako kot to zmore Branko.« - Dita