Od grofice Celjske do mogočne evropske kraljice.

Pred mnogimi leti se je celjskemu grofu Hermanu rodila hči. »Deklica kot deklica,« je dejal njen oče. A nekoč nadvse radovedna grofična je postala prelepa grofica in mogočna trojna kraljica. To je zgodba o Barbari Celjski, najvplivnejši in najbogatejši kraljici, ki se je kdaj rodila na slovenskih tleh.

Grofica in trojna kraljica Barbara Celjska (1391/92–1451) je bila najvplivnejša članica dinastije knezov Celjskih in najpomembnejša srednjeveška monarhinja. V senci svojega slavnega soproga Sigismunda Luksemburškega se je skozi čas bolj kot njena resnična osebnost ohranil njen mitski lik, obdan z legendami in včasih tudi nelaskavimi lažmi.

V slikanici spoznamo Barbaro kot radovedno deklico, ki proti družinskim pričakovanjem na vsakem koraku zbira znanje ter se razvije v sposobno in razgledano mlado dekle. Skozi njeno vedoželjnost spoznamo značilnosti njenega časa, običajev, kulinarike, mode in bivanjske kulture. Dogovorjeno poroko s kraljem Sigismundom Barbara sprejme z velikim vznemirjenjem, svojo trmo pa usmeri v učenje in obvladovanje izjemne vloge, ki jo prevzame. A njena odločnost mnogim ni všeč. Zgodovina se ji je maščevala z govoricami, ki so jo po krivici slikale kot temačno osebnost. Barbara Celjska že stoletja počiva v praški katedrali, njen duh pa se s pravljično vilo vedno znova vrača v rojstni kraj, na celjski Stari grad. Tudi skozi to slikanico nam pripoveduje zgodbo vladarice, ki je doslej nismo zares poznali.