Biografija stoletnika Borisa Pahorja je obenem zgodba enega najbolj burnih stoletij v človeški zgodovini. Avtor je s svojimi jasnimi stališči in angažmajem vseskozi izzival trenutne oblasti in se znašel na najbolj nevralgičnih vozliščih, tako da potovanje z njim izrisuje celoten dvajseti vek. Tako sem živel je tudi zgodba o Trstu na prelomu prejšnjega stoletja, o življenju ljudi, ki so se vanj priselili iz vaškega okolja in si ustvarili družino, o neprijaznih usodah Pahorjevih nacionalno zavednih prijateljev in seveda o njegovi lastni kalvariji po uničevalnih taboriščih tretjega rajha. Pred nami razgrinja dileme in odločitve mladeniča, po volji staršev zapisanega lemenatu, njegovo osamosvojitev in odločitev za pisateljski poklic, odpre nam pogled v Pahorjevo zasebno življenje, prve ljubezenske izkušnje in prva srečanja s kasnejšimi intelektualnimi somišljeniki in zavezniki. Sledimo mu skozi samotne ure pisanja nad kraško gostilno in odmevne spopade s slovensko politiko ter delovanje na mednarodnem prizorišču za pravice manjšinskih kultur, predvsem njihovih jezikov. Pisateljeva zbirka in javni arhivi so pripoved obogatili z dokumenti in fotografijami. Literarna zgodovinarka dr. Tatjana Rojc je v nizu pogovorov za slovenski program radia RAI v Trstu vodila pisatelja skozi pripoved o njegovem življenju. Zapis njegove osebne izpovedi je rdeča nit te knjige, dopolnjujejo jo avtoričini orisi tržaškega okolja in slovenske navzočnosti v nekdaj avstro-ogrskem ter pozneje italijanskem pristaniškem mestu, zaokrožijo pa jo odlomki iz Pahorjevih literarnih del, ki avtobiografsko zvesto sledijo dogodkom iz njegove bogate preteklosti.