Top 20 knjig v letu 2018

ATLAS SLOVENIJE ZA OŠ IN SŠ, atlas Slovenije za geografijo

Image for ATLAS SLOVENIJE ZA OŠ IN SŠ, atlas Slovenije za geografijo from emkaSi
+ / - Hover over image to Zoom
Other Views

    ATLAS SLOVENIJE ZA OŠ IN SŠ, atlas Slovenije za geografijo

    Broširana - 29. jan 2014
    ( 2 )
    ISBN/EAN:P_9789610117117
    Redna cena: 29,95 €

    Vsebine Atlasa Slovenije so usklajene s posodobljenim učnim načrtom in maturitetnim izpitnim katalogom, zato je dobrodošel
    učni pripomoček za učence, dijake in pedagoge in za vse, ki želite imeti najsodobnejši pregled naše države v besedi in sliki.


    Atlas Slovenije za osnovne in srednje šole vsebuje:
    - najsodobnejšo predstavitev Slovenije po pokrajinah – natančnejši prikazi geografskih procesov,
    - več kot 130 fizičnih in družbeno-geografskih zemljevidov z najnovejšimi podatki,
    - dodatno slikovno gradivo in spremno besedilo, ki spodbuja raziskovalno motivacijo učencev,
    - izvirne kartografske prikaze, vrhunske ilustracije, izbrane fotografije in nazorne shematske predstavitve,
    - geografski slovarček,
    - kratko predstavitev vseh slovenskih občin.

    Atlas Slovenije je nastal v sodelovanju z Oddelkom za geografijo Filozofske fakultete na Univerzi v Ljubljani
    (dr. Karel Natek, dr. Irma Potočni Slavič, dr. Darko Ogrin in sodelavci), z Geodetskim inštitutom RS in kartografskim
    podjetjem Izimap.

    "Koncept Atlasa Slovenije je izviren in svež prispevek k tematski kartografiji slovenskega državnega ozemlja. Odlikuje ga:
    - preglednost in dobra organizacija prikaza: poglavja si logično sledijo.
    - jasna začetna zasnova na štiri pokrajine bralcu olajša razumevanje preprostega in hkrati zapletenega vprašanja »Kje in kaj
      je Slovenija?« ter daje prepričljive odgovore.
    - razgrinjanje posameznih vsebin slovenske regionalnosti na podrobnejših študijah primerov."

    (Iz recenzije izr. prof. dr. Jerneja Zupančiča z Oddelka za geografijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani).

    Intervju z dr. Natkom

    Zadnje dni januarja 2014 je izšel dolgo pričakovani Atlas Slovenije za osnovne in srednje šole . Pri projektu, ki je v intenzivni obliki trajal skoraj dve leti,
    njegove idejne zasnove pa segajo v junij 2011, je sodelovalo enajst sodelavcev: vodja projekta in hkrati lektorica, trije strokovni uredniki, dva
    urednika, trije kartografi, ilustrator in likovno-tehnični urednik. Število sodelujočih kaže na precejšnjo zahtevnost in celovitost projekta. O naravi
    nastajanja Atlasa sva razmišljala strokovni urednik dr. Karel Natek, idejni vodja projekta, in spodaj podpisani urednik.

    Dr. Natek, Atlas je izšel in nepoučenim se porodi vprašanje: 128 strani oziroma 135 zemljevidov ne izgleda veliko za dve leti dela in kar
    številčno avtorsko ekipo.

    Dve leti za izdelavo takšnega dela je zelo kratek čas in moram priznati, da me je nekaj časa potihem skrbelo, da bo založba prej obupala, kot nam ga bo
    uspelo spraviti skupaj. In nam ga tudi ne bi, če ne bi bila ekipa tako zelo usklajena in bi morali v nedogled razpravljati o vsaki malenkosti.
    Eden od
    glavnih razlogov je bil, da smo morali dejansko začeti na začetku. Za nobeno izvirno delo o Sloveniji ne morete uporabiti tujih zgledov, ker je vsaka
    država pač nekaj posebnega, in morate takšno delo zasnovati povsem na novo. Dalje, naš izobraževalni sistem je izjemno zapleten in smo morali to pač
    upoštevati, saj je atlas namenjen predvsem izobraževanju na vseh stopnjah. Tretje, imamo sicer kar nekaj zemljevidov o Sloveniji in veliko najrazličnejših
    podatkov, toda vse to je treba spraviti v enoten širši kontekst, na enoten strokovni nivo, v enotno kartografsko in nato še v enotno grafično podobo, saj
    bi nas moralo biti sram, če bi za pouk o naši domovini na hitro nametali skupaj nekakšno 'sračje gnezdo'.

    Zakaj Atlas Slovenije za osnovne in srednje šole ? Na tržišču je namreč kar nekaj atlasov Slovenije, tudi iz naše hiše.

    Ko sem nekega lepega poletnega dne kolesaril nekje po naših klancih, sem se začel spraševati, kako je sploh mogoče, da je predmet geografija Slovenije med
    manj priljubljenimi v šolah, ko pa živimo v tako neverjetno lepi, raznoliki in zanimivi državi. Kako bi lahko pomagali učiteljem, da bi učenci, dijaki in študentje
    znali vse to videti in razumeti najrazličnejše procese, ki potekajo vsenaokrog nas in katerih del smo mi sami, da bi pozneje tudi znali vrednotiti (upravljati)
    vse te naravne in družbene procese? Odgovor: poseben atlas o Sloveniji, ni kaj!
    Res je na slovenskem tržišču kar nekaj atlasov, tako domačih kot tujih
    prevodov, a skoraj vsi so obči, splošni atlasi, v katerih je svet prikazan v standardni kartografski obliki. Tovrstni atlasi so nujno potrebni za orientacijo v
    prostoru in jih razni elektronski zemljevidi ali navigacijski pripomočki še zlepa ne bodo izpodrinili (le odlično jih dopolnjujejo). Čisto nekaj drugega pa so atlasi
    kot zbirke tematskih zemljevidov, na katerih so podrobno prikazani procesi, njihova prostorska razporeditev in spreminjanje v času. Za mlado glavo so morda
    splošni zemljevidi včasih malo dolgočasni, če pa bi jim pokazali, kako se tudi njihova domača pokrajina neprestano spreminja in da so pojavi tam z razlogom
    in ne 'brez veze', bi jih to morda spodbudilo k opazovanju in razmišljanju. S tem pa bi dosegli enega glavnih ciljev šolske geografije, in če bo ta novi atlas
    prispeval k temu, bo to pravi odgovor na zastavljeno vprašanje.

    Si priznan strokovnjak tudi za atlase ( Atlas sveta 2000 , MK, slovenska izdaja Timesovega atlasa sveta, Cankarjeva založba 1991, Atlas
    sveta za osnovne in srednje šole,
    MK, priredba atlasa založbe Westermann z nekaterimi dopolnitvami). V čem je bila bistvena razlika pri delu med
    npr. Atlasom sveta za osnovne in srednje šole in Atlasom Slovenije za osnovne in srednje šole ?

    Ne vem, če sem ravno 'priznan strokovnjak za atlase', saj po mojem nihče ni sposoben sam napraviti atlasa, ker je to zelo zelo kompleksna naloga.
    Bistveni
    razliki med atlasoma bi bili po mojem mnenju lahko dve. Prva je v pogledu, perspektivi: atlas sveta prikazuje ves svet, sicer po didaktičnem načelu 'od bližnjega
    k daljnemu', vendar je večina kart v tako majhnem merilu, da so prikazane le splošne značilnosti – hribi v rjavi, ravnine v zeleni, morja v modri barvi, pa večja
    mesta, ceste, železnice in še kaj. Vendar to ni naš neposreden življenjski prostor, ki ga moramo znati videti bolj od blizu. Zato pa potrebujemo zemljevide v
    veliko večjem merilu, moramo se osvoboditi splošnosti in pogledati stvari od blizu in takšne, kot so.
    Druga razlika je v zasnovi in namenu obeh atlasov.
    V tem šolskem atlasu Slovenije smo 'splošnost' omejili le na nekaj uvodnih strani (atlas Slovenije mora nujno imeti tudi splošni zemljevid ustreznega merila),
    vse drugo pa je posvečeno najrazličnejšim pojavom in procesom, od podnebja do prometa in turizma. Seveda nismo mogli vsega tega predstaviti za vse
    pokrajine, zato smo se morali odločati, katera pokrajina bi bila najustreznejša za prikaz kakega pojava ali procesa.

    Kateri so bili največji strokovni izzivi pri nastajanju Atlasa Slovenije ?

    Eden od mnogih je bil ravno ta: kako izbrati 'pravo' pokrajino za predstavitev določenega pojava. Nadalje, katere so ključne značilnosti Slovenije in kateri procesi
    so najbolj relevantni, pri čemer je bilo treba upoštevati tako učne načrte kot predmetni izpitni katalog. Hkrati smo morali paziti, da nismo favorizirali nekaterih,
    morda bolj poznanih ali bolje preučenih pokrajin, skrbno smo se morali izogibati napačnim stereotipom o naših pokrajinah, paziti, da se nismo ujeli v zanko
    zastarele delitve geografije na fizično in družbeno itd. Da niti ne govorim o strokovnih izzivih, s katerimi so se soočali naši kartografi! Kako vse to prikazati na
    zemljevidih, da bo imelo rep in glavo, da jih bo učitelj lahko uporabil za razlago in motivacijo, da bodo zanimivi in razumljivi za osnovnošolce in dijake in tudi za
    druge uporabnike?

    Atlas je knjiga zemljevidov. Vsi vemo, da zemljevid/e ustvari, nariše, jih ima v arhivu itd. kartograf oz. kartografska hiša. Lahko na kratko pojasniš,
    kako pravzaprav nastane zemljevid?

    Vsak zemljevid vsebuje več podatkovnih plasti in tako se tudi dela. Prvo je kartografska podlaga, ki jo izdelajo geodeti, in je potrebna, da sta projekcija in
    razporeditev točk matematično pravilni. Naslednja faza je vsebinska zasnova zemljevida: kaj želimo prikazati na njem, kateri podatki so ustrezni, kje jih dobiti,
    katero območje izbrati za prikaz, kako bo uporabnik razumel vsebino? Nato je treba uskladiti idejo avtorja/ev zasnove z možnostmi kartografske predstavitve,
    za kar je nujno potreben dialog med avtorjem in kartografom. Potem je treba pripraviti ustrezno kartografsko podlago, ki v atlasu ne more biti pri vsakem
    zemljevidu drugačna, pravilno locirati podatke, izbrati ustrezne znake, ploskovne barve, dodati ravno pravšnjo količino imen, po potrebi dodati kratko pojasnilo
    h karti in tako naprej. To sodelovanje med avtorjem vsebine in kartografom je tako tesno, da je na koncu res težko reči, kdo je avtor karte. In po vsem tem
    pride še končna grafična obdelava, ki jo povprečen uporabnik vidi samo, kadar je zanič, z njo pa zemljevid naredimo čitljiv in lep že na prvi pogled. Tiskanje barvnih
    kart je pa itak magija!

    Večina zemljevidov v Atlasu je izvirnih, avtorskih. V čem je ta izvirnost, to avtorstvo?

    Izvirnost zemljevida je v tem, da je to vedno edinstven, avtorski pogled na del pokrajine ali na določen pojav – enako kot pri slikarjih in pesnikih – le da moramo
    biti pri zemljevidu zelo realistični, saj mora biti ta vsebinsko in lokacijsko natančen ter narejen v skladu s strokovnimi in kartografskimi kriteriji. Vsebina
    zemljevida mora biti objektivna, pravilno poenostavljena slika bolj ali manj kaotične stvarnosti. Izvirnost zemljevida je tudi v izboru vsebine in načinu prikaza, pri
    čemer pa nimamo veliko 'umetniške svobode', saj moramo imeti ves čas pred očmi končnega uporabnika, pri tem atlasu učitelje, učence, dijake, naše kolege,
    pedantne poznavalce Slovenije in druge.

    Ekipa se lahko pohvali s homogenim, utečenim in strpnim sodelovanjem. Pa klub temu je bilo v povprečju za vsak zemljevid potrebnih cca 8 verzij in
    prav toliko korektur oziroma 30 ur dela. Zakaj? Kateri so bili največji problemi, na katere ste/smo naleteli?

    Težko je reči, kateri problem je največji – če ni prave volje, so vsi veliki, če pa je, so pa hitro rešeni. Velik problem je možno narediti že iz enega samega imena
    ali barvnega odtenka. Moram reči, da so bili nekateri problemi res zelo izzivalni, a se jim nismo pustili. Naj jih nekaj naštejem: zasnova in vsebina atlasa morata
    hkrati ustrezati učnim načrtom za osnovno in srednje šole ter seveda geografski stvarnosti; kaj želimo prikazati na zemljevidu in kaj je kartografsko možno;
    kako podatke iz različnih virov pravilno locirati in uskladiti itd. Tovrstni problemi se vedno rešujejo korak za korakom in vsak korak pomeni novo verzijo zemljevida,
    dopolnjevanje, korekture, strokovno in kartografsko usklajevanje, pa usklajevanje z drugimi zemljevidi v atlasu, pa reševanje dilem in preverjanje na terenu, ure in
    dnevi pa tečejo ... Naj navedem samo dva drobna primera: po kartografskih standardih mora biti ime zapisano desno od znaka, a tam imate pomembno vsebino,
    pa ga je treba premakniti – kam, da ne bo zmedlo uporabnika? Drug primer: po uradnih podatkih je v nekem kraju lesna industrija – morda vemo, da je žal propadla,
    morda ne in je treba preveriti na terenu. In tako naprej, skoraj v nedogled ...

    V Atlasu je 13 strokovnih ilustracij in precej fotografij? Zakaj odločitev za tak atlas, ki se s svojo pisanostjo nekoliko oddaljuje od »klasičnih« atlasov?

    Predvsem zaradi osnovnega namena atlasa in končnih uporabnikov. Naša želja je, da bi bilo poučevanje geografije in drugih predmetov o Sloveniji zanimivo in
    prijetno tako za učitelje kot učence in dijake, zato smo poskušali popestriti atlas tudi s fotografijami in risbami. Po drugi strani pa lahko risba ali fotografija
    povesta marsikaj o neki pokrajini ali pojavu, tako da to niso samo 'lepotni dodatki', ampak pomemben del vsebine atlasa.

    Številni zemljevidi imajo, spet drugače kot klasični atlasi, pojasnjevalno besedilo. Čemu služi to besedilo? Mar sami zemljevidi niso dovolj?

    Branje zemljevidov je zelo težavna veščina in tudi veliko odraslih je ne obvlada. Mladina se mora pri geografiji šele naučiti te veščine, zato smo se odločili, da jim
    pri težavnejših zemljevidih (npr. pri funkcijski členitvi mesta) pomagamo s kratkim pojasnilom – kako iz dvodimenzionalne slike, posnetka nekega trenutnega
    stanja, razbrati proces, ki ima začetek nekje v preteklosti in vodi v prihodnost. Verjemite mi, da je to za mladega človeka še težje kot razumevalno branje besedil.

    Med nastajanjem atlasa je v zraku pogosto visela dilema, kaj prikazati in kako prikazati. V čem je bistvo te dileme?

    Ta dilema je trojna: kateri pojavi in procesi v Sloveniji so bistveni za razumevanje naše stvarnosti, katere cilje učnih načrtov je možno in potrebno prikazati
    v obliki zemljevidov in na primeru katere pokrajine predstaviti določen pojav. Vse to je zelo težko uskladiti in potrebnih je bilo res veliko strokovnih razprav ter
    kompromisov, da smo naredili, kar smo pač naredili. Hkrati smo morali opraviti še s predsodkom, da je geografija neka abstraktna znanost, pa še nezanimiva
    povrhu. Predvsem mladim želimo z atlasom povedati, da je geografija del njihovega vsakdanjega življenja, okolje, v katerem živijo in s katerim bodo morali čez nekaj
    let znati smotrno upravljati. To je bila pravzaprav največja dilema – kako mladino prepričati o tem, ne da bi jim 'težili', kako jih nevsiljivo zvabiti, da bodo listali po
    atlasu, in, kar je najpomembnejše, pripraviti do tega, da bodo vsebino atlasa videli tudi v svojem domačem okolju.

          -
    Milivoj Stankovič, urednik

    IZ MEDIJEV:
    DELO, 27. 3. 2014

    Kartografski izdelek brez primere
    Med knjigami Novi atlas Slovenije – Ne poznamo slovenskega kartografskega izdelka, ki bi bil podoben temu

    Najnovejši Atlas Slovenije za osnovne in srednje šole založbe Mladinska knjiga je zaradi množice podrobnih tematskih kartografskih prikazov in perspektivičnih reliefnih modelov najzanimivejših slovenskih pokrajin in krajev absolutna novost na trgu in zlasti v šolski literaturi.

    Dr. Jurij Kunaver

    Narejen je za šolske namene, toda po njem bo lahko segel kdorkoli, ki ga Slovenija zanima pobliže, ki ga privlačijo nove kartografske in grafične rešitve v obliki barvitih in vsebinsko bogatih kart ter blokdiagramov, ki bi rad primerjal svoje znanje s tistim, kar je na kartah, in ki bi rad videl nekatere najbolj znane slovenske pokrajine predstavljene na drugačen, nov način. Ne poznamo nobenega slovenskega kartografskega izdelka, ki bi bil podoben temu. S tem je zapolnjena vrzel v primeri z Avstrijci, ki so podobno nalogo reševali že precej pred nami.

    Šolski atlas Slovenije Karla Natka, Darka Ogrina in Irme PotočnikSlavič uvaja bralca v spoznavanje Slovenije in njenih sestavnih delov postopoma. Kot bi se ozemlju Slovenije bližali s pomočjo Googla in bi nazadnje lahko gledali iz najmanjše možne razdalje, denimo, lastno vas. Tak pristop je potreben zato, da uporabnika opozorimo na pomen raziskovanja oziroma preučevanja različno velikih delov zemeljskega površja, tudi najmanjših, še zlasti če gre za domačo pokrajino oziroma lastno domovino. Samo iz tega lahko izvirata spoznanje in izkušnja o izvoru in pomenu osnovnih geografskih podatkov in osnovnih geografskih predstav.

    Perspektivični reliefi

    Vrednost in pomen novega atlasa sta v poudarjanju pestrosti, individualnosti in enkratnosti slovenskih pokrajin, kar velja navsezadnje za vso Slovenijo. Kot ozemlje in država prav zato zasluži oznako geografskega, kulturnega in zgodovinskega fenomena. V atlasu je na povsem nov način podrobno predstavljena vsaka od petih geografsko različnih slovenskih pokrajin, ne samo s klasičnimi kartami in fotografskimi posnetki, temveč tudi s perspektivičnimi reliefnimi slikami manjših pokrajinskih predelov, ki so izdelek Aleša Sedmaka. V primerjavi z njimi stopi didaktična uporabnost pokrajinskih fotografij precej v ozadje, zlasti ker so manjše. Izstopajo tudi kartni izseki v merilu 1 : 25.000 ali celo še bolj podrobni. V naših atlasih se je tako prvič znašla karta vrha in okolice Triglava v merilu 1 : 12.500, s kartografsko označenimi štirimi značilnimi stanji Triglavskega ledenika v zadnjih 60 letih in nekaterimi drugimi podrobnostmi, ki smo jih doslej našli le na planinskih kartah. Podobno so prikazani še Veliki in Mali podi pod Skuto, potem širša okolica Krnskega jezera in pokljuško visoko barje Šijec. Za pode pod Skuto in za Krnske pode imamo pripombo, da na tako podrobnih kartah ne bi smel manjkati znak za visokogorski kras, kar še posebej velja za Kaninsko pogorje.

    Ilustrativno in informativno

    S perspektivično reliefno sliko sta upodobljena ves jugovzhodni del Triglavskega pogorja in jugovzhodni del Kamniško-Savinjskih Alp. O tem, ali bi bilo mogoče ta visokogorski relief upodobiti še boljše, so lahko mnenja različna, toda razen nekaterih geografskih učbenikov je tak način pokrajinske predstavitve v nekem našem atlasu tokrat uporabljen sploh prvič. Zato deluje sveže, ilustrativno in informativno. Da bi uporabnik atlasa začutil, kako na podeželju živijo in se preživljajo tik pod senčnimi gorskimi strminami Grintavcev, je za kmetijo Makek nad Jezerskim in njeno neposredno okolico uporabljena karta v merilu 1 : 5000, za planino Kuhinja na Tolminskem pa še za spoznanje večje merilo. Tako podrobno obravnavanje posameznega značilnega slovenskega pokrajinskega tipa, za alpske pokrajine dvanajst strani, za predalpski svet celo šestnajst, za vse druge pa po štirinajst strani, je pri nas novost.

    Med primeri podrobnejših predstavitev je zlasti zanimiva karta Ljubljanske kotline, ki jo avtorji podrobneje delijo na deset enot. Med najmanjšimi sta na primer Blejski kot in Tunjiško gričevje, med največjimi pa Ljubljansko barje in Kranjsko-sorško polje.

    Plastično prikazati večje pokrajinske enote z manj razgibanim ravninskim reliefom, na primer Celjsko kotlino, je že mnogo težje. Avtorji pa so se v tej in drugih predalpskih pokrajinah posrečeno lotili intenzivnega prikaza in analize številnih mest od vsega devetindvajsetih, kolikor jih je nastalo v teh demografsko in gospodarsko najbolj dinamičnih delih Slovenije. Tu so posebno uspele in zanimive podrobnejše tematske karte mest Velenja, revirskih mest Zagorja, Trbovelj in Hrastnika, nato Žalca, Mežice in Idrije, ki jih dopolnjujejo kratka, a dovolj izčrpna pojasnjevalna besedila, kar je tudi novost. Poudarek je na rabi tal ter funkcijski členitvi mest, kar je osnovno za spoznavanje pomena posameznega mesta.

    Izziv za naslednjo izdajo

    V primeru Ljubljane, ki jo s treh strani obdaja gričevje, se za naslednjo izdajo na primer ponuja možnost označiti njegov rekreacijski pomen skupaj s posameznimi objekti in infrastrukturo. Toliko jasneje pa je razvidna turistična dejavnost in funkcija Bleda, Laškega, Cerknega ali Zreč. Z izbiro krajev in območij podrobnejše obravnave morda vsi, zlasti zagrizeni domoljubi, ne bodo povsem zadovoljni, toda kaj, ko pa je Slovenija tako raznolika. Slovenskim občinam se ponuja tudi na tem področju veliko hvaležnega dela, na primer v obliki lastnih geografskih atlasov.

    Avtorjem bi v naslednji izdaji posebej radi priporočili Slovence v zamejstvu, kajti nikjer ni mogoče najti Barda kot središča terskih Slovencev. Sicer pa lahko mirno ugotovimo, da so prav vse slovenske pokrajine predstavljene kar se da privlačno in presenetljivo temeljito.


     

     

    SkrijPoglej več
    Deli:
    - 1 + 29,95 €
    Na zalogi, dobava takoj.
    Dodaj v košarico

    Opis

    Vsebine Atlasa Slovenije so usklajene s posodobljenim učnim načrtom in maturitetnim izpitnim katalogom, zato je dobrodošel
    učni pripomoček za učence, dijake in pedagoge in za vse, ki želite imeti najsodobnejši pregled naše države v besedi in sliki.


    Atlas Slovenije za osnovne in srednje šole vsebuje:
    - najsodobnejšo predstavitev Slovenije po pokrajinah – natančnejši prikazi geografskih procesov,
    - več kot 130 fizičnih in družbeno-geografskih zemljevidov z najnovejšimi podatki,
    - dodatno slikovno gradivo in spremno besedilo, ki spodbuja raziskovalno motivacijo učencev,
    - izvirne kartografske prikaze, vrhunske ilustracije, izbrane fotografije in nazorne shematske predstavitve,
    - geografski slovarček,
    - kratko predstavitev vseh slovenskih občin.

    Atlas Slovenije je nastal v sodelovanju z Oddelkom za geografijo Filozofske fakultete na Univerzi v Ljubljani
    (dr. Karel Natek, dr. Irma Potočni Slavič, dr. Darko Ogrin in sodelavci), z Geodetskim inštitutom RS in kartografskim
    podjetjem Izimap.

    "Koncept Atlasa Slovenije je izviren in svež prispevek k tematski kartografiji slovenskega državnega ozemlja. Odlikuje ga:
    - preglednost in dobra organizacija prikaza: poglavja si logično sledijo.
    - jasna začetna zasnova na štiri pokrajine bralcu olajša razumevanje preprostega in hkrati zapletenega vprašanja »Kje in kaj
      je Slovenija?« ter daje prepričljive odgovore.
    - razgrinjanje posameznih vsebin slovenske regionalnosti na podrobnejših študijah primerov."

    (Iz recenzije izr. prof. dr. Jerneja Zupančiča z Oddelka za geografijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani).

    Intervju z dr. Natkom

    Zadnje dni januarja 2014 je izšel dolgo pričakovani Atlas Slovenije za osnovne in srednje šole . Pri projektu, ki je v intenzivni obliki trajal skoraj dve leti,
    njegove idejne zasnove pa segajo v junij 2011, je sodelovalo enajst sodelavcev: vodja projekta in hkrati lektorica, trije strokovni uredniki, dva
    urednika, trije kartografi, ilustrator in likovno-tehnični urednik. Število sodelujočih kaže na precejšnjo zahtevnost in celovitost projekta. O naravi
    nastajanja Atlasa sva razmišljala strokovni urednik dr. Karel Natek, idejni vodja projekta, in spodaj podpisani urednik.

    Dr. Natek, Atlas je izšel in nepoučenim se porodi vprašanje: 128 strani oziroma 135 zemljevidov ne izgleda veliko za dve leti dela in kar
    številčno avtorsko ekipo.

    Dve leti za izdelavo takšnega dela je zelo kratek čas in moram priznati, da me je nekaj časa potihem skrbelo, da bo založba prej obupala, kot nam ga bo
    uspelo spraviti skupaj. In nam ga tudi ne bi, če ne bi bila ekipa tako zelo usklajena in bi morali v nedogled razpravljati o vsaki malenkosti.
    Eden od
    glavnih razlogov je bil, da smo morali dejansko začeti na začetku. Za nobeno izvirno delo o Sloveniji ne morete uporabiti tujih zgledov, ker je vsaka
    država pač nekaj posebnega, in morate takšno delo zasnovati povsem na novo. Dalje, naš izobraževalni sistem je izjemno zapleten in smo morali to pač
    upoštevati, saj je atlas namenjen predvsem izobraževanju na vseh stopnjah. Tretje, imamo sicer kar nekaj zemljevidov o Sloveniji in veliko najrazličnejših
    podatkov, toda vse to je treba spraviti v enoten širši kontekst, na enoten strokovni nivo, v enotno kartografsko in nato še v enotno grafično podobo, saj
    bi nas moralo biti sram, če bi za pouk o naši domovini na hitro nametali skupaj nekakšno 'sračje gnezdo'.

    Zakaj Atlas Slovenije za osnovne in srednje šole ? Na tržišču je namreč kar nekaj atlasov Slovenije, tudi iz naše hiše.

    Ko sem nekega lepega poletnega dne kolesaril nekje po naših klancih, sem se začel spraševati, kako je sploh mogoče, da je predmet geografija Slovenije med
    manj priljubljenimi v šolah, ko pa živimo v tako neverjetno lepi, raznoliki in zanimivi državi. Kako bi lahko pomagali učiteljem, da bi učenci, dijaki in študentje
    znali vse to videti in razumeti najrazličnejše procese, ki potekajo vsenaokrog nas in katerih del smo mi sami, da bi pozneje tudi znali vrednotiti (upravljati)
    vse te naravne in družbene procese? Odgovor: poseben atlas o Sloveniji, ni kaj!
    Res je na slovenskem tržišču kar nekaj atlasov, tako domačih kot tujih
    prevodov, a skoraj vsi so obči, splošni atlasi, v katerih je svet prikazan v standardni kartografski obliki. Tovrstni atlasi so nujno potrebni za orientacijo v
    prostoru in jih razni elektronski zemljevidi ali navigacijski pripomočki še zlepa ne bodo izpodrinili (le odlično jih dopolnjujejo). Čisto nekaj drugega pa so atlasi
    kot zbirke tematskih zemljevidov, na katerih so podrobno prikazani procesi, njihova prostorska razporeditev in spreminjanje v času. Za mlado glavo so morda
    splošni zemljevidi včasih malo dolgočasni, če pa bi jim pokazali, kako se tudi njihova domača pokrajina neprestano spreminja in da so pojavi tam z razlogom
    in ne 'brez veze', bi jih to morda spodbudilo k opazovanju in razmišljanju. S tem pa bi dosegli enega glavnih ciljev šolske geografije, in če bo ta novi atlas
    prispeval k temu, bo to pravi odgovor na zastavljeno vprašanje.

    Si priznan strokovnjak tudi za atlase ( Atlas sveta 2000 , MK, slovenska izdaja Timesovega atlasa sveta, Cankarjeva založba 1991, Atlas
    sveta za osnovne in srednje šole,
    MK, priredba atlasa založbe Westermann z nekaterimi dopolnitvami). V čem je bila bistvena razlika pri delu med
    npr. Atlasom sveta za osnovne in srednje šole in Atlasom Slovenije za osnovne in srednje šole ?

    Ne vem, če sem ravno 'priznan strokovnjak za atlase', saj po mojem nihče ni sposoben sam napraviti atlasa, ker je to zelo zelo kompleksna naloga.
    Bistveni
    razliki med atlasoma bi bili po mojem mnenju lahko dve. Prva je v pogledu, perspektivi: atlas sveta prikazuje ves svet, sicer po didaktičnem načelu 'od bližnjega
    k daljnemu', vendar je večina kart v tako majhnem merilu, da so prikazane le splošne značilnosti – hribi v rjavi, ravnine v zeleni, morja v modri barvi, pa večja
    mesta, ceste, železnice in še kaj. Vendar to ni naš neposreden življenjski prostor, ki ga moramo znati videti bolj od blizu. Zato pa potrebujemo zemljevide v
    veliko večjem merilu, moramo se osvoboditi splošnosti in pogledati stvari od blizu in takšne, kot so.
    Druga razlika je v zasnovi in namenu obeh atlasov.
    V tem šolskem atlasu Slovenije smo 'splošnost' omejili le na nekaj uvodnih strani (atlas Slovenije mora nujno imeti tudi splošni zemljevid ustreznega merila),
    vse drugo pa je posvečeno najrazličnejšim pojavom in procesom, od podnebja do prometa in turizma. Seveda nismo mogli vsega tega predstaviti za vse
    pokrajine, zato smo se morali odločati, katera pokrajina bi bila najustreznejša za prikaz kakega pojava ali procesa.

    Kateri so bili največji strokovni izzivi pri nastajanju Atlasa Slovenije ?

    Eden od mnogih je bil ravno ta: kako izbrati 'pravo' pokrajino za predstavitev določenega pojava. Nadalje, katere so ključne značilnosti Slovenije in kateri procesi
    so najbolj relevantni, pri čemer je bilo treba upoštevati tako učne načrte kot predmetni izpitni katalog. Hkrati smo morali paziti, da nismo favorizirali nekaterih,
    morda bolj poznanih ali bolje preučenih pokrajin, skrbno smo se morali izogibati napačnim stereotipom o naših pokrajinah, paziti, da se nismo ujeli v zanko
    zastarele delitve geografije na fizično in družbeno itd. Da niti ne govorim o strokovnih izzivih, s katerimi so se soočali naši kartografi! Kako vse to prikazati na
    zemljevidih, da bo imelo rep in glavo, da jih bo učitelj lahko uporabil za razlago in motivacijo, da bodo zanimivi in razumljivi za osnovnošolce in dijake in tudi za
    druge uporabnike?

    Atlas je knjiga zemljevidov. Vsi vemo, da zemljevid/e ustvari, nariše, jih ima v arhivu itd. kartograf oz. kartografska hiša. Lahko na kratko pojasniš,
    kako pravzaprav nastane zemljevid?

    Vsak zemljevid vsebuje več podatkovnih plasti in tako se tudi dela. Prvo je kartografska podlaga, ki jo izdelajo geodeti, in je potrebna, da sta projekcija in
    razporeditev točk matematično pravilni. Naslednja faza je vsebinska zasnova zemljevida: kaj želimo prikazati na njem, kateri podatki so ustrezni, kje jih dobiti,
    katero območje izbrati za prikaz, kako bo uporabnik razumel vsebino? Nato je treba uskladiti idejo avtorja/ev zasnove z možnostmi kartografske predstavitve,
    za kar je nujno potreben dialog med avtorjem in kartografom. Potem je treba pripraviti ustrezno kartografsko podlago, ki v atlasu ne more biti pri vsakem
    zemljevidu drugačna, pravilno locirati podatke, izbrati ustrezne znake, ploskovne barve, dodati ravno pravšnjo količino imen, po potrebi dodati kratko pojasnilo
    h karti in tako naprej. To sodelovanje med avtorjem vsebine in kartografom je tako tesno, da je na koncu res težko reči, kdo je avtor karte. In po vsem tem
    pride še končna grafična obdelava, ki jo povprečen uporabnik vidi samo, kadar je zanič, z njo pa zemljevid naredimo čitljiv in lep že na prvi pogled. Tiskanje barvnih
    kart je pa itak magija!

    Večina zemljevidov v Atlasu je izvirnih, avtorskih. V čem je ta izvirnost, to avtorstvo?

    Izvirnost zemljevida je v tem, da je to vedno edinstven, avtorski pogled na del pokrajine ali na določen pojav – enako kot pri slikarjih in pesnikih – le da moramo
    biti pri zemljevidu zelo realistični, saj mora biti ta vsebinsko in lokacijsko natančen ter narejen v skladu s strokovnimi in kartografskimi kriteriji. Vsebina
    zemljevida mora biti objektivna, pravilno poenostavljena slika bolj ali manj kaotične stvarnosti. Izvirnost zemljevida je tudi v izboru vsebine in načinu prikaza, pri
    čemer pa nimamo veliko 'umetniške svobode', saj moramo imeti ves čas pred očmi končnega uporabnika, pri tem atlasu učitelje, učence, dijake, naše kolege,
    pedantne poznavalce Slovenije in druge.

    Ekipa se lahko pohvali s homogenim, utečenim in strpnim sodelovanjem. Pa klub temu je bilo v povprečju za vsak zemljevid potrebnih cca 8 verzij in
    prav toliko korektur oziroma 30 ur dela. Zakaj? Kateri so bili največji problemi, na katere ste/smo naleteli?

    Težko je reči, kateri problem je največji – če ni prave volje, so vsi veliki, če pa je, so pa hitro rešeni. Velik problem je možno narediti že iz enega samega imena
    ali barvnega odtenka. Moram reči, da so bili nekateri problemi res zelo izzivalni, a se jim nismo pustili. Naj jih nekaj naštejem: zasnova in vsebina atlasa morata
    hkrati ustrezati učnim načrtom za osnovno in srednje šole ter seveda geografski stvarnosti; kaj želimo prikazati na zemljevidu in kaj je kartografsko možno;
    kako podatke iz različnih virov pravilno locirati in uskladiti itd. Tovrstni problemi se vedno rešujejo korak za korakom in vsak korak pomeni novo verzijo zemljevida,
    dopolnjevanje, korekture, strokovno in kartografsko usklajevanje, pa usklajevanje z drugimi zemljevidi v atlasu, pa reševanje dilem in preverjanje na terenu, ure in
    dnevi pa tečejo ... Naj navedem samo dva drobna primera: po kartografskih standardih mora biti ime zapisano desno od znaka, a tam imate pomembno vsebino,
    pa ga je treba premakniti – kam, da ne bo zmedlo uporabnika? Drug primer: po uradnih podatkih je v nekem kraju lesna industrija – morda vemo, da je žal propadla,
    morda ne in je treba preveriti na terenu. In tako naprej, skoraj v nedogled ...

    V Atlasu je 13 strokovnih ilustracij in precej fotografij? Zakaj odločitev za tak atlas, ki se s svojo pisanostjo nekoliko oddaljuje od »klasičnih« atlasov?

    Predvsem zaradi osnovnega namena atlasa in končnih uporabnikov. Naša želja je, da bi bilo poučevanje geografije in drugih predmetov o Sloveniji zanimivo in
    prijetno tako za učitelje kot učence in dijake, zato smo poskušali popestriti atlas tudi s fotografijami in risbami. Po drugi strani pa lahko risba ali fotografija
    povesta marsikaj o neki pokrajini ali pojavu, tako da to niso samo 'lepotni dodatki', ampak pomemben del vsebine atlasa.

    Številni zemljevidi imajo, spet drugače kot klasični atlasi, pojasnjevalno besedilo. Čemu služi to besedilo? Mar sami zemljevidi niso dovolj?

    Branje zemljevidov je zelo težavna veščina in tudi veliko odraslih je ne obvlada. Mladina se mora pri geografiji šele naučiti te veščine, zato smo se odločili, da jim
    pri težavnejših zemljevidih (npr. pri funkcijski členitvi mesta) pomagamo s kratkim pojasnilom – kako iz dvodimenzionalne slike, posnetka nekega trenutnega
    stanja, razbrati proces, ki ima začetek nekje v preteklosti in vodi v prihodnost. Verjemite mi, da je to za mladega človeka še težje kot razumevalno branje besedil.

    Med nastajanjem atlasa je v zraku pogosto visela dilema, kaj prikazati in kako prikazati. V čem je bistvo te dileme?

    Ta dilema je trojna: kateri pojavi in procesi v Sloveniji so bistveni za razumevanje naše stvarnosti, katere cilje učnih načrtov je možno in potrebno prikazati
    v obliki zemljevidov in na primeru katere pokrajine predstaviti določen pojav. Vse to je zelo težko uskladiti in potrebnih je bilo res veliko strokovnih razprav ter
    kompromisov, da smo naredili, kar smo pač naredili. Hkrati smo morali opraviti še s predsodkom, da je geografija neka abstraktna znanost, pa še nezanimiva
    povrhu. Predvsem mladim želimo z atlasom povedati, da je geografija del njihovega vsakdanjega življenja, okolje, v katerem živijo in s katerim bodo morali čez nekaj
    let znati smotrno upravljati. To je bila pravzaprav največja dilema – kako mladino prepričati o tem, ne da bi jim 'težili', kako jih nevsiljivo zvabiti, da bodo listali po
    atlasu, in, kar je najpomembnejše, pripraviti do tega, da bodo vsebino atlasa videli tudi v svojem domačem okolju.

          -
    Milivoj Stankovič, urednik

    IZ MEDIJEV:
    DELO, 27. 3. 2014

    Kartografski izdelek brez primere
    Med knjigami Novi atlas Slovenije – Ne poznamo slovenskega kartografskega izdelka, ki bi bil podoben temu

    Najnovejši Atlas Slovenije za osnovne in srednje šole založbe Mladinska knjiga je zaradi množice podrobnih tematskih kartografskih prikazov in perspektivičnih reliefnih modelov najzanimivejših slovenskih pokrajin in krajev absolutna novost na trgu in zlasti v šolski literaturi.

    Dr. Jurij Kunaver

    Narejen je za šolske namene, toda po njem bo lahko segel kdorkoli, ki ga Slovenija zanima pobliže, ki ga privlačijo nove kartografske in grafične rešitve v obliki barvitih in vsebinsko bogatih kart ter blokdiagramov, ki bi rad primerjal svoje znanje s tistim, kar je na kartah, in ki bi rad videl nekatere najbolj znane slovenske pokrajine predstavljene na drugačen, nov način. Ne poznamo nobenega slovenskega kartografskega izdelka, ki bi bil podoben temu. S tem je zapolnjena vrzel v primeri z Avstrijci, ki so podobno nalogo reševali že precej pred nami.

    Šolski atlas Slovenije Karla Natka, Darka Ogrina in Irme PotočnikSlavič uvaja bralca v spoznavanje Slovenije in njenih sestavnih delov postopoma. Kot bi se ozemlju Slovenije bližali s pomočjo Googla in bi nazadnje lahko gledali iz najmanjše možne razdalje, denimo, lastno vas. Tak pristop je potreben zato, da uporabnika opozorimo na pomen raziskovanja oziroma preučevanja različno velikih delov zemeljskega površja, tudi najmanjših, še zlasti če gre za domačo pokrajino oziroma lastno domovino. Samo iz tega lahko izvirata spoznanje in izkušnja o izvoru in pomenu osnovnih geografskih podatkov in osnovnih geografskih predstav.

    Perspektivični reliefi

    Vrednost in pomen novega atlasa sta v poudarjanju pestrosti, individualnosti in enkratnosti slovenskih pokrajin, kar velja navsezadnje za vso Slovenijo. Kot ozemlje in država prav zato zasluži oznako geografskega, kulturnega in zgodovinskega fenomena. V atlasu je na povsem nov način podrobno predstavljena vsaka od petih geografsko različnih slovenskih pokrajin, ne samo s klasičnimi kartami in fotografskimi posnetki, temveč tudi s perspektivičnimi reliefnimi slikami manjših pokrajinskih predelov, ki so izdelek Aleša Sedmaka. V primerjavi z njimi stopi didaktična uporabnost pokrajinskih fotografij precej v ozadje, zlasti ker so manjše. Izstopajo tudi kartni izseki v merilu 1 : 25.000 ali celo še bolj podrobni. V naših atlasih se je tako prvič znašla karta vrha in okolice Triglava v merilu 1 : 12.500, s kartografsko označenimi štirimi značilnimi stanji Triglavskega ledenika v zadnjih 60 letih in nekaterimi drugimi podrobnostmi, ki smo jih doslej našli le na planinskih kartah. Podobno so prikazani še Veliki in Mali podi pod Skuto, potem širša okolica Krnskega jezera in pokljuško visoko barje Šijec. Za pode pod Skuto in za Krnske pode imamo pripombo, da na tako podrobnih kartah ne bi smel manjkati znak za visokogorski kras, kar še posebej velja za Kaninsko pogorje.

    Ilustrativno in informativno

    S perspektivično reliefno sliko sta upodobljena ves jugovzhodni del Triglavskega pogorja in jugovzhodni del Kamniško-Savinjskih Alp. O tem, ali bi bilo mogoče ta visokogorski relief upodobiti še boljše, so lahko mnenja različna, toda razen nekaterih geografskih učbenikov je tak način pokrajinske predstavitve v nekem našem atlasu tokrat uporabljen sploh prvič. Zato deluje sveže, ilustrativno in informativno. Da bi uporabnik atlasa začutil, kako na podeželju živijo in se preživljajo tik pod senčnimi gorskimi strminami Grintavcev, je za kmetijo Makek nad Jezerskim in njeno neposredno okolico uporabljena karta v merilu 1 : 5000, za planino Kuhinja na Tolminskem pa še za spoznanje večje merilo. Tako podrobno obravnavanje posameznega značilnega slovenskega pokrajinskega tipa, za alpske pokrajine dvanajst strani, za predalpski svet celo šestnajst, za vse druge pa po štirinajst strani, je pri nas novost.

    Med primeri podrobnejših predstavitev je zlasti zanimiva karta Ljubljanske kotline, ki jo avtorji podrobneje delijo na deset enot. Med najmanjšimi sta na primer Blejski kot in Tunjiško gričevje, med največjimi pa Ljubljansko barje in Kranjsko-sorško polje.

    Plastično prikazati večje pokrajinske enote z manj razgibanim ravninskim reliefom, na primer Celjsko kotlino, je že mnogo težje. Avtorji pa so se v tej in drugih predalpskih pokrajinah posrečeno lotili intenzivnega prikaza in analize številnih mest od vsega devetindvajsetih, kolikor jih je nastalo v teh demografsko in gospodarsko najbolj dinamičnih delih Slovenije. Tu so posebno uspele in zanimive podrobnejše tematske karte mest Velenja, revirskih mest Zagorja, Trbovelj in Hrastnika, nato Žalca, Mežice in Idrije, ki jih dopolnjujejo kratka, a dovolj izčrpna pojasnjevalna besedila, kar je tudi novost. Poudarek je na rabi tal ter funkcijski členitvi mest, kar je osnovno za spoznavanje pomena posameznega mesta.

    Izziv za naslednjo izdajo

    V primeru Ljubljane, ki jo s treh strani obdaja gričevje, se za naslednjo izdajo na primer ponuja možnost označiti njegov rekreacijski pomen skupaj s posameznimi objekti in infrastrukturo. Toliko jasneje pa je razvidna turistična dejavnost in funkcija Bleda, Laškega, Cerknega ali Zreč. Z izbiro krajev in območij podrobnejše obravnave morda vsi, zlasti zagrizeni domoljubi, ne bodo povsem zadovoljni, toda kaj, ko pa je Slovenija tako raznolika. Slovenskim občinam se ponuja tudi na tem področju veliko hvaležnega dela, na primer v obliki lastnih geografskih atlasov.

    Avtorjem bi v naslednji izdaji posebej radi priporočili Slovence v zamejstvu, kajti nikjer ni mogoče najti Barda kot središča terskih Slovencev. Sicer pa lahko mirno ugotovimo, da so prav vse slovenske pokrajine predstavljene kar se da privlačno in presenetljivo temeljito.


     

     

    Podrobnosti o izdelku

    Mnenja kupcev

    Povprečna ocena kupcev:

    (2)
    (0)
    (0)
    (0)
    (0)
    ( 2 )
    Ocenite izdelek s klikom na zvezdice:

    Komentarji