Boris Pahor

 Neutrudljiv pričevalec 20. stoletja 

Boris Pahor (1913-2022) je bil tržaški pisatelj, intelektualec in najbolj prevajan slovenski avtor.

V času njegovega otroštva so italijanske oblasti prepovedale uporabo slovenskega jezika v javnosti, slovenska imena in priimke pa italijanizirale. Po osnovni šoli se je vpisal na italijansko semeniško klasično gimnazijo v Kopru in leta 1935 maturiral. Študij teologije v Gorici je kmalu opustil. Leta 1940 je bil poslan v Abesinijo, drugo svetovno vojno je pričakal kot prevajalec v taborišču za ujete jugoslovanske častnike, hkrati je na padovski univerzi študiral italijansko književnost. Kasneje, leta 1947, je tam tudi doktoriral. Po kapitulaciji Italije se je vrnil v Trst in se pridružil Osvobodilni fronti. Leta 1944 so ga domobranci aretirali in predali gestapu. Ta ga je poslal v več taborišč, med drugim tudi v Dachau, Struthof in Bergen-Belsen.

Pahorjevo literarno pot je še v otroštvu zaznamoval požig slovenskega Narodnega doma v Trstu leta 1920. Odpor proti fašizmu in kasneje nacizmu ga je pripeljal v tržaški zapor in potem v nacistična taborišča. O tem času pričata deli Nekropola in Spopad s pomladjo. Nekropola je danes svetovno znano delo, prevedeno v vse pomembnejše jezike, ki se jim vsako leto pridružujejo novi. Grmada v pristanu, Parnik trobi nji, Zatemnitev in druga dela so nadaljevali njegov pisateljski opus. Dodal jim je zbirke esejev, kasneje tudi spomine. Po vojni je izdajal revijo Zaliv, v kateri so objavljali slovenski oporečniki. Kot pisatelj, esejist in polemik je sooblikoval literaturo in mišljenje ves čas od začetka petdesetih let prejšnjega stoletja pa vse do smrti.

Ostri kritik je doživel vrhunec zavrnitev, ko je v 70. letih v Zalivu objavil intervju z Edvardom Kocbekom in priznanjem o povojnih pobojih. Jugoslovanske oblasti so mu za nekaj časa prepovedale vstop v državo. Vse do smrti je objavljal kritično in razmišljujočo literaturo ter zapise o Slovencih in zlasti o njihovem položaju v Trstu.

Neverjetni uspeh Nekropole in njegova neomajna stališča do zgodovine ter krivic ga danes postavljajo med najuglednejše Evropejce. Od leta 2009 je bil redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Ob njegovem 100. rojstnem dnevu je pri Mladinski knjigi izšla monografija Tako sem živel, stoletje Borisa Pahorja.


Nagrade:
1992 - Prešernova nagrada
2000 - srebrni častni znak svobode Republike Slovenije za življenjski opus, nepopustljivo prizadevanje v prid svobodne Evrope in zoper nacifašizem ter za dobrobit zamejskih Slovencev
2007 - najvišje francosko državno priznanje vitez legije časti (Chevalier de l'Ordre de la Légion d'honneur)
2008 - Latisana per il Nord Est
2008 - nagrada Napoli za tuje literature
2008 - razglasitev Nekropole za italijansko knjigo leta
2009 - avstrijski častni križ za znanost in umetnost za ozaveščanje o nevarnostih fašizma
2011 - francoski znak komturja v umetnosti in humanistiki
2012 - častna medalja mesta Salzburg
2013 - nagrada Sveta Evrope državljan Evrope
2013 - Tischlerjeva nagrada

Boris Pahor
Izdelki: (  1 - 12 od 13  )
:
:

  • Dodaj v košarico
    Primerjaj
  • Dodaj v košarico
    Primerjaj
  • Dodaj v košarico
    Primerjaj
  • Dodaj v košarico
    Primerjaj
  • Dodaj v košarico
    Primerjaj
  • Dodaj v košarico
    Primerjaj
  • Dodaj v košarico
    Primerjaj
  • Dodaj v košarico
    Primerjaj
  • Dodaj v košarico
    Primerjaj
  • Dodaj v košarico
    Primerjaj
  • Dodaj v košarico
    Primerjaj
  • Dodaj v košarico
    Primerjaj

Filtri