Top 20 knjig v letu 2018

Slovenski gobarski vodnik

Image for Slovenski gobarski vodnik from emkaSi
+ / - Hover over image to Zoom
Other Views

    Slovenski gobarski vodnik

    Mehka - 19. avg 2010
    ( 1 )
    ISBN/EAN:P_9789612414665
    Redna cena: 23,10 €

    Slovenski gobarski vodnik je primeren tako za gobarja začetnika kakor za odličnega poznavalca gob.

    SkrijPoglej več
    Deli:
    - 1 + 23,10 €
    Rok dobave: 2-3 dni
    Dodaj v košarico

    Opis

    Slovenski gobarski vodnik je nova, razširjena in posodobljena izdaja gobarskega priročnika Naše gobe (2002). Avtorji so izkušeni
    poznavalci gob, gobarji in fotografi, ki se z gobarstvom ne ukvarjajo le ljubiteljsko, temveč so aktivni člani gobarskih društev,
    sodelujejo na gobarskih razstavah, se udeležujejo mednarodnih mikoloških srečanj, predavajo in pišejo.

    Zgradba priročnika je podobna zgradbi Naših gob. V uvodnih poglavjih so napotki za pravilno nabiranje, uživanje in shranjevanje
    gob. Pomembno je zlasti poglavje o značilnostih posameznih rodov in vrst gob ter o natančnem prepoznavanju najdenih primerkov.
    Uvodni del sklenejo preizkušeni recepti za pripravo gobjih jedi ter podatki o hranljivosti in zdravilnosti posameznih gob. V drugem
    delu je opisanih 262 vrst gob. Upoštevano je najnovejše latinsko in slovensko poimenovanje gob (gliv) v skladu s Seznamom
    gliv Slovenije (1998). V pomoč bodo gotovo tudi doslej zbrana domača imena gob in najnovejši podatki o užitnosti oziroma
    strupenosti posameznih vrst gob, ki utegnejo biti pravo presenečenje celo za izkušene gobarje.

    Slovenski gobarski vodnik je primeren tako za gobarja začetnika kakor za odličnega poznavalca gob. Je zanesljiv in varen
    pripomoček za vse, ki se po slovenskih gozdovih in travnikih potikajo ne samo kot nabiralci gob, temveč tudi kot njihovi občudovalci.

    Prelistaje knjigo:




    Preberite odlomek:

    Tako kot vsa živa bitja so se tudi gobe razvijale milijone let, da so dosegle današnjo raznovrstnost. Zaradi svoje posebne
    zgradbe se jih je le malo ohranilo v obliki fosilnih ostankov, še največ v jantarju (najstarejši fosil gobe sega 90 milijonov let
    v preteklost). Ti ostanki nam pričajo, da so se po obliki razmeroma malo spreminjale (majhen vpliv evolucije). Prav gotovo so
    se prilagajale novo nastalim življenjskim razmeram. Razvijale so se nove vrste, nepotrebne pa so izumrle, ker so bile
    prilagojene na rastline ali živali, ki jih danes ni več. Še pred milijon leti sta uporabnost gob predpisovala nagon in
    medsebojna odvisnost. Gobe so namreč nudile hrano, živali pa so pomagale raznašati trose. Tako je še danes.

    /.../

    Človek se je zelo kmalu zbližal z gobami. V opremi ledenodobnega človeka Ötzija, najdenega leta 1991 v ledeniku na meji
    med Avstrijo in Italijo, so odkrili lesno gobo –brezovo odpadljivkoPiptoporus betulinus, ki jo je verjetno uporabljal v stiski,
    globoki utrujenosti in lakoti. Iz nje si je pripravil grenek čaj, ki je umiril prebavo, da je tako lahko več dni preživel le s pitjem
    vode oziroma tega čaja. To gobo pa je verjetno uporabljal tudi za netenje in prenašanje ognja. Prenašanje ognja s
    »kresilno gobo« se je ohranilo do 20. stoletja, le da so za te namene pogosteje uporabljali bukovo kresilko Fomes fomentarius.

    /.../

    Na našem območju (Evropa) so bile gobe dolgo časa živež siromakov, z izjemo nekaterih najokusnejših gob, ki so se pojavljale
    na jedilnikih bogatih ljudi. Že zgodaj so odkrili, da so gobe malokalorična hrana. Prav ta lastnost in zdravilni učinki nekaterih
    vrst (predvsem umetno gojenih) uvrščajo gobe med hrano prihodnosti. Da se v preteklih stoletjih gobe niso prav veliko
    uporabljale v prehrani, je vzrok predvsem strah pred morebitnimi zamenjavami užitnih gob s strupenimi in posledično pred
    zastrupitvami. Sinonim za strupenost je bila in je še danesrdeča mušnicaAmanita muscaria, ki so jo uporabljali (namočeno v
    mleku) za omamljanje muh (tako smo dobili današnje rodovno ime mušnica). O tem je pisal že nemški prirodoslovec in filozof
    Albert Veliki, ki je umrl leta 1280. Zaradi vsesplošne uporabe tega simbola strupenosti (in hkrati lepote) jo pozna vsak. Drugi
    razlog za pomanjkljivo poznavanje gob je bil (pred pojavom knjige) ta, da so se informacije prenašale ustno, zato je bila
    njihova natančnost odvisna predvsem od spomina in pogostosti pojavljanja posameznih vrst gob. Nabiranje gob je bilo
    največkrat omejeno na lokalno pogoste in lahko prepoznavne vrste (lisičke, jurčke, grive). Ljudje so si večkrat ustvarjali
    pravila, ki pa vedno ne držijo. Tako je nekoč veljalo, da so gobe, ki so jih objedli polži, užitne. Zaradi te zmote marsikateri
    uživalec ni preživel obroka gob – »šel je po gobe«. Polži imajo povsem drugačen prebavni trakt in druge organe, tako da jim
    tudi zelena mušnica Amanita phalloides ne pride do živega. Danes, ko imamo na voljo pisne in slikovne informacije, nam je
    zagotovo veliko lažje. Kljub temu ne bo odveč opozorilo – nasvet, ki sloni na napakah v preteklem stoletju, ko so ljudje
    začeli uživati tudi redkejše oziroma manj poznane vrste, da se pred uživanjem nove vrste posvetujete s strokovnjakom. Če
    ga ni v vaši bližini (gobarska društva so sicer enakomerno razporejena po vsej Sloveniji), morate natančno pregledati nabrane
    primerke in jih primerjati z opisi in s fotografijami v knjigah. Pri tem je pomembno, da imate pred seboj primerke iste gobe v
    različnih stopnjah razvoja. Čeprav ste skoraj povsem prepričani, da imate pred seboj užitne gobe, je bolje, da prvo bero
    zavržete in skušate gobo prepoznati še drugič ali celo tretjič na drugih rastiščih. Šele takrat se lahko odločite in nekaj manjših
    primerkov primešate kaki gobji omaki. Najbolje pa se bomo gobe naučili prepoznavati, če bomo obiskovali razstave gob, ki jih
    prirejajo gobarska društva. Gobe, ki smo jih nabrali, prinesemo s seboj in jih primerjamo z razstavljenimi vzorci. V veliko pomoč
    nam bodo prav gotovo tudi nasveti dežurnih gobarjev, ki nam bodo rade volje pomagali pri spoznavanju novih vrst gob.
    (iz Uvoda)

    © Modrijan založba, d. o. o., 2010


    Podrobnosti o izdelku

    • Jezik: slovenski
    • Leto izida: 2010
    • Obseg/št. strani: 364
    • ISBN/EAN: 9789612414665
    • Mere izdelka vxš: 19,5 x 12,5
    • Vezava: Mehka
    • Datum Izida: 19.8.2010
    • Založba: Modrijan Založba, d.o.o.
    • Avtor: Bojan Arzenšek
    • Povprečna ocena:
      ( 1 )

    Oglejte si več iz oddelkov:

    Mnenja kupcev

    Povprečna ocena kupcev:

    (1)
    (0)
    (0)
    (0)
    (0)
    ( 1 )
    Ocenite izdelek s klikom na zvezdice:

    Komentarji