Pesmi - teksti

Name: Pesmi - teksti
Brand: MLADINSKA KNJIGA ZALOŽBA D.D.
SKU: 419367
Price: 14.96 EUR
Availability: InStock

ANTONIN ARTAUD

Popust velja za fizične osebe na Emka.si

Cena za kos z DDV. Dostava se obračuna ob zaključku nakupa.

14,96 €

14,96 € ~~24,94 €~~

Znižanje Razprodano

Različice izdelka

14,96 €

24,94 €

Na zalogi

Na zalogi v poslovalnicah takoj ali preko spletnega naročila

Preveri zalogo v knjigarnah

Status dobavljivosti: 2-4 delovnih dni

Podrobnosti o izdelku

Poglej vse

ISBN

9789610108238

Mladinska knjiga ID

419367

Leto izida

2010

Datum izida

17.05.2010

Število strani

172

Velikost (šxdxv)

133 × 214 × 18

Status dobavljivosti

2-4 delovnih dni

Zbirka

795

Jezik

SLO

Zbirka MKZ

NOVA LIRIKA

Založnik

MLADINSKA KNJIGA ZALOŽBA D.D.

Avtor

ANTONIN ARTAUD

Opis

Izhodišče Pesmi-tekstov Antonina Artauda (1896–1948), pa tudi celotne njegove skušnje, je odpor do zahodne kulture, ki jo simbolizirata krščanstvo in logocentrizem: čistost duše in razuma, čistost, ki odtujuje, razdvaja, ubija vsako pristno človeško eksistenco.

V pismu budističnim šolam pravi: »Mi trpimo zaradi čistosti, zaradi čistosti razuma«. V tem odporu in trpljenju (samo)zatajevanja rase Artaudova moč in nadaljuje »kulturno revolucijo«, ki sta jo v 18. in 19. stoletju začela de Sade in Lautréamont.

Simbol logocentrizma in še posebej krščanstva je križ. Križ je središče, prečrtanje, vbod: bolečina, smrt. Križ ni užitek; je odpoved, obrezanje, kastracija. Križ ni ples, spontanost, svoboda, ampak podrejenost, hierarhija, topost. Zato je »znamenje, ki mora pasti« in z
njim teror vsake gotovosti, vsake vnaprejšnje določenosti sveta; vsak bog, ki je »strašen vozel«, vsak logos, ki je »zakovanost semen«.

Zato je treba začepiti vse reže, odrezati duhove pri telesnih odprtinah: »Odpreti usta; to pomeni, da jih odpreš kužni nesnagi. Torej ne usta, ne jezika, zob, grla, požiralnika, trebuha, anusa. Sestavil bom človeka, kot sem sam… Zadnjična odprtina je vedno podoba groze… Resnično sem paraliziran; vse pisanje je svinjarija, strahotni sarkofag.«

Zato je prava, resnična poezija povezana z ognjem in s krvjo. Središče mejnega simbola – križa – je ločitev, razločenost, ki stiska in duši, stiskalnica in »mišična zapora« kot točka žive smrti; bog je vozlišče, načelnost, mreža, ki ločuje ogenj od kože in materije, popolna odrevenelost, otrplost, razcepljenje duha, zaledenitev, skamenitev ognja in telesnih celic: odsotnost mentalnega ognja, popolna paraliza, mumificiranje telesa.

Krščanstvo je prepoved spola, spolnosti in vsake proizvodnje; »praznina«, ki napreduje kot »mikrobi zla«, ki se razširja vsepovsod. Bog je ločitev, bog je posilstvo nad človekom, zato je potrebna telesna bolečina, ki nas očisti mikrobov boga. Bog je navidezni izvor bitja in bivanja, projekcija, v kateri človek ne biva več. Človek trpi zaradi čistosti boga, zato je potrebno spraskanje telesa, njegovo očiščenje, ki ga vrne samemu sebi. Da bi pobegnili strahotni materi, ki je »bog-psica«, navidezni izvor nesmrtnosti življenja, da bi dosegel transmutacijo, ponovno obuditev, moraš nazaj, v prvobitno materialnost – materia prima -, ki jo kabalisti enačijo s stercus, Platon s horo in Artaud s »telesom brez organov«.

Artaud zavrača vsako dvojnost, preimembo, vsako drugost, naj bo to bog, družina ali vednost, ki v svoji čistosti ubija živo telesno energijo. V pesmi Artaudmômo zapiše: »Dovolj skrbništva, varnosti, posnemanja, dvojnosti, zamenajve: ne več z menoj!« In čutno, utripajoče telo je tisto, v imenu katerega pesnik razveljavlja križ vere in logike. Ta samoskopitev zahodnega človeka zahteva seveda skrajno odločnost in trpljenje. Vendar: »Nič ni ustvarjeno brez bolečine.«
- Andrej Medved