Vzgoja in sociologija

Name: Vzgoja in sociologija
Brand: ZALOŽBA KRTINA, LJUBLJANA
SKU: 415456
Price: 15.00 EUR
Availability: InStock

EMILE DURKHEIM

Cena za kos z DDV. Dostava se obračuna ob zaključku nakupa.

15,00 €

Znižanje Razprodano

Različice izdelka

Broširana

15,00 €

Na zalogi

Na zalogi v poslovalnicah takoj ali preko spletnega naročila

Preveri zalogo v knjigarnah

Status dobavljivosti: 3-5 delovnih dni

Podrobnosti o izdelku

Poglej vse

ISBN

9789612600242

Mladinska knjiga ID

415456

Leto izida

2009

Velikost (šxdxv)

100 × 100 × 10

Status dobavljivosti

3-5 delovnih dni

Zbirka

312

Jezik

SLO

Teža

500 g

Založnik

ZALOŽBA KRTINA, LJUBLJANA

Avtor

EMILE DURKHEIM

Opis

Prevod dela Vzgoja in sociologija (1922) in izbora iz Razvoja šolstva v Franciji (1938) je več kot le drugi prevod tega francoskega klasika sociologije v slovenski jezik. Pred seboj imamo besedila, ki veljajo za utemeljitev sociologije vzgoje. Obe deli, ki ju objavljamo, nosita jasen pečat časa in načina nastanka. V njuni zastavitvi so očitne tako sledi narave predavanj kot tudi izrazita sled časa, v katerem sta nastali. … Močna vpetost v iskanje odgovorov na vprašanja sodobnosti in vloge »šole« v njej pa tako Vzgoji in sociologiji kot Razvoju šolstva v Franciji podeljujejo status aktualnih del. V tem kontekstu je mogoče knjigo s pridom povezovati s premisleki o spreminjanju edukacije v zadnjih desetletjih v Sloveniji in se k zapisanemu vračati tudi ob iskanju odgovorov o primernih oblikah in vsebinah edukacije, ki šele prihaja. (Iz spremne študije dr. Slavka Gabra.)

David Émile Durkheim se je rodil leta 1858 v Loreni. Kot univerzitetni učitelj je, najprej v Bourdeauxu in potem na Sorboni, redno predaval o vprašanjih šole, družbe in demokracije. Vzgoja – je prepričan Durkheim – odločilno nadgrajuje strukturo ter moč razlikovanja in povezovanja družb z visoko stopnjo delitve dela. Avtorjevi zapisi s področja sociologije vzgoje so tesno povezani z deli kot so: O delitvi dela v družbi, Elementarne oblike religioznega življenja in Socializem. Njegove tekste je mogoče brati kot zavezane funkcionalizmu. Že nekaj pozornejše in kontekstualizirano branje, pa pokaže, da imamo v rokah bistveno bogatejše čtivo.