Frane Milčinski - Ježek, slovenski satirik, mladinski pisatelj, igralec, režiser, humorist in komik, pesnik in šansonjer.

Rodil se je v Ljubljani kot tretji otrok v družini uglednega pisatelja in sodnika Frana Milčinskega in matere Marije Milčinske. Že zgodaj je prišel v stik z gledališčem, sodeloval tudi z radiem in leta 1940 dobil angažma igralca v Ljubljanski Drami. Ježek je nastopal v marsikateri očetovi zgodbi. Oba, oče in sin, sta nastopala na Radiu Ljubljana. Ježek se je po radiu prvič oglasil že leta 1936. Neuspešno je študiral na pravni fakulteti in na slavistiki, vendar je raje nastopal z zagrebškim teatrom Grabancijaši, s Totim teatrom in Šentjakobskim gledališčem.

V času okupacije (1941) so ga Italijani aretirali zaradi izjave, da v drugi svetovni vojni ne bodo zmagali niti Nemci niti Italijani. Po enoletni odsluženi kazni je deloval v Drami in Operi in objavljal pesmi. Na dan osvoboditve, 9. maja, je pričel delati na radiu, leta 1947 pa postal urednik Pavlihe. Leta 1952 je napisal Zvezdico Zaspanko (ilustrirano kot pravljico za večje ali manjše otroke - tudi v angleščini), prvo slovensko radijsko igro za otroke, scenarij za mladinski film Kekec, pesmi za film Ne čakaj na maj in odigral vlogi v omenjenih filmih. V naslednjih letih je napisal več radijskih iger: Strme stopnice, Dobri stari pianino (po njej posnet tudi film) in začel sodelovati s televizijo pri snemanju skečev ter zabavnih oddaj (Misijon dobre volje, Viktor, luč!, Televizija v šoli in Novoletne oddaje). Leta 1972 je posnel svoje pesmi.

Leta 1949 je Bogo Pregelj v Poročevalcu kritiziral Ježkov in Adamičev kuplet Marička: "Kakor film je tudi radijska oddaja zaradi svoje zvočnosti bolj živa kakor pa knjiga. Sistematično oddajanje kvalitetnih glasbenih del z razlagami je eno najboljših glasbeno-umetniških propagandnih sredstev. Toda kaj pomaga taka izbira, ko pa pokvari vse postavljeno naslednje pol ure osladne, zlagane pocestniške muzike z verzi zapetimi v tremolu, zlagane lajdrasto priskutne čustvene trivialnosti, ki koketira z lascivnostjo, ponižujoč resnobo socialističnega dela v bezniško popevko."

Leta 1975 je prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Matija Milčinski, njegov sin, je leta 1981 posnel dokumentarec o bogatem, tragikomičnem življenju Ježka, ki je umrl 27. februarja 1988.