Knjiga Organizacija oblasti v Sloveniji avtorjev Marjana Brezovška, Mirota Hačka in Milana Zvera analizira vprašanje razdelitve nalog in pristojnosti med različnimi državnimi organi in organizacijami; to je predvsem politično vprašanje, ki ga različne države zelo različno rešujejo.

V politoloških in ustavnopravnih pristopih k proučevanju ustavno-političnih institucij in odnosov med njimi se vprašanje organizacije in delitve oblasti pojavlja dokaj pogosto. S pojmom organizacija oblasti avtorji označujejo ustavno določene in dejanske odnose med različnimi organi (zakonodajnimi, izvršnimi, upravnimi in sodnimi), tako na ravni države kot celote ter tudi na ravni lokalnih skupnosti. Pri tem gre za horizontalne odnose med državnimi organi na enaki ravni opravljanja državnih funkcij oziroma izvajanja državne oblasti ter vertikalne odnose med njimi.

Delo »Organizacija oblasti v Sloveniji« je simbolično umeščeno v zanimiv čas; na parlamentarnih volitvah 2008 so namreč lahko prvič volili tisti, ki ob prvih demokratičnih volitvah aprila 1990 niso bili niti rojeni. Novodobna slovenska demokracija je torej skupaj z njimi dosegla svojo polnoletnost.

K pisanju te knjige je avtorje spodbudilo spoznanje, da je vedno več zahtev po raziskovanju, ki naj analizira dejansko vedenje demokratičnih institucij državne regulacije, ugotovi njihova medsebojna razmerja in odprtost do državljanov ter njihovih pobud ter ne nazadnje preveri možnosti za to, da civilna družba (so)oblikuje javne politike.

Avtorji so iskali odgovore na različna vprašanja, npr. na tisto o stopnji, s katero se je Sloveniji uspelo približati idealnemu modelu demokratične ureditve (kot je opredeljen v slovenski ustavni materiji). Opis demokratičnega razvoja države poudarja šibke točke oziroma demokratični primanjkljaj in se loteva možnosti nadaljnjega razvoja slovenske demokracije.