.
 
.

Živali nas človečijo

4 (4  ocen uporabnikov )

Kako živalim zagotoviti vredno življenje.

.
Redna cena: 34,90 €
Rok dobave: 2-4 dni.
.
.
Količina:  
.
Strošek dostave je enoten za celo Slovenijo in znaša 2,95 €, ne glede na količino in vrsto kupljenih izdelkov.

Številni izdelki imajo oznako "brezplačna dostava", kar pomeni, da v prmeru nakupa takšnega izdelka poštnine ne boste plačali. 

Več o dostavi
Emka.si omogoča naslednje načine plačila:
  • z gotovino ob prevzemu (velja le za fizične osebe),
  • s plačilno oziroma kreditno kartico (Mastercard, Visa, ActivaMaestro, Activa, Diners, American Express),
  • s storitvijo Moneta (Mobitel in Simobil)
  • Plačilo po predračunu (pravne osebe)
  • Račun z odlogom plačila (za javna podjetja)
Več o plačilih

Pri vsakem izdelku je naveden predviden rok dostave. Glede na to katere izdelke izberete, se vam pri oddaji naročila prikaže tudi končni predviden datum dobave vašega pakete.

Večino izdelkov dostavljamo iz lastne zaloge, zato so naši dobavni roki zelo kratki.

Ko vam bomo poslali paket boste o tem obveščeni tudi po emailu. V emailu bo navedena številka vašega paketa ter povezava do Pošte Slovenije, kjer boste lahko preverili natančen status dostave.

Več o dostavi

To je spletna cena
Shrani v seznam želja
.

.
Kdor je kupil ta izdelek, je kupil tudi...
.

Opis

Temple Grandin, priznana znanstvenica na področju zoologije in zagovornica ljudi z avtizmom, je na skrivnosten način vedno znala pokukati v miselno življenje živali. »Zaradi avtizma sem imela težave v šoli in družbi, zato pa sem toliko lažje razumela živali,« pravi sama.

Pri pisanju knjige Govorica živali (Animals in Translation, 2005), ki je postala uspešnica, je uporabila to svojo sposobnost in enkrat za vselej spremenila naše dojemanje živali. S knjigo Živali nas človečijo pa bo spremenila naše ravnanje z njimi in naše vedenje o tem, česa si živali želijo in kaj potrebujejo. Ali je pes lahko srečen, če ga moramo vse dni puščati samega? Ali je lev v živalskem vrtu, ki ves čas nemirno teka sem in tja, nesrečen ali vzdržuje telesno kondicijo? Ali moramo svojo mačko uriti? Zakaj puščavske podgane tako vneto kopljejo rove? Kako lahko preprečimo napad panike pri domači živali, ki jo odpeljemo k veterinarju? Na taka in številna druga vprašanja odgovarja Temple Grandin na podlagi tridesetletnega raziskovalnega dela, poskusov in izkušenj. Pri tem se osredotoča na čustvene potrebe živali. Trdi, da so živali čuteča bitja, zato moramo spodbujati njihova pozitivna čustva – iskanje in igro – in preprečevati negativna – strah, paniko in bes –, če želimo, da bo njihovo življenje lepo.

Z zgodbami in uvidi, ki so tako značilni zanjo, nam Temple Grandin razloži, kako zadovoljiti specifične potrebe psov, mačk, prosto živečih živali, farmskih živali in živali v živalskem vrtu, če želimo, da njihove oči žarijo od zadovoljstva.

Knjiga Živali nas človečijo je obvezno branje za vse lastnike in skrbnike živali, pa tudi za vse, ki imajo živali preprosto radi.

Odlomki iz več poglavij knjige:


1.
V kratkih dvajsetih oziroma tridesetih letih se je življenje psov močno spremenilo – psi niso več svobodni. Mislim, da še ne poznamo resničnih posledic te spremembe. Prepričana sem, da bi epidemiološka raziskava o napadalnosti psov do psov, če bi jo izvedli, pokazala, da je tovrstne napadalnosti danes bistveno več, kot je je bilo v času mojega odraščanja. Ne upam si trditi, da je več tudi napadalnosti, usmerjene na ljudi, čeprav se je v letih med 1986 in 1994 število pasjih ugrizov povečalo za 36 odstotkov. Večje število psov ne pojasnjuje take statistike, ker je število psov v istem času naraslo le za dva odstotka. Napadalnosti psov do psov in do ljudi sta do neke mere ločeni genetski lastnosti, zato se je napadalnost psov do psov lahko povečala neodvisno od povečanja napadalnosti psov do ljudi. Sprašujem pa se: Ali so to nehotene posledice predpisov »pse na vrvice«? Ali smo s sprejemom zakonov in predpisov, ki naj bi povečali varnost psov, nehote povečali nevarnost za ljudi?

V luči predpisov »pse na vrvice« so Cesar Millan in vsi drugi strokovnjaki, ki poudarjajo pomen vodstva krdela, videti drugače. Govorijo o današnjih psih in ne o psih izpred dvajsetih ali tridesetih let. Čeprav so se psi evolucijsko razvili za življenje z ljudmi (in najbrž tudi ljudje za življenje s psi), psi niso ljudje in je pes, katerega življenje popolnoma nadzoruje človek kot lastnik, enak volku, ki je prisiljen živeti v krdelu. Če se psi zaradi predpisov »pse na vrvice« in ograj počutijo bolj kot člani prisiljenega krdela in manj kot člani družine, potem današnji psi mogoče v resnici potrebujejo tudi alfa žival.
Ob tem se poraja vprašanje, koliko časa je pes lahko sam, ne da bi to škodilo njegovemu čustvenemu stanju. Meni se zdi, da je pes lahko srečen, tudi če nikoli ali skorajda nikoli ne sreča drugih psov ali se druži z njimi, če je le njegov lastnik ves čas z njim. So pa psi vse preveč družabni, da bi bili lahko srečni, če so po več ur skupaj sami. Veterinarji in trenerji slišijo na stotine zgodb o psih, ki ponorijo v hiši ali stanovanju, medtem ko je lastnik v službi. Videla sem posnetke psov, ki so grizli vrata in okenske žaluzije, ker so poskušali priti iz stanovanja, v katero so jih zaklepali. Noben pes ne bi storil česa podobnega, kadar je lastnik doma. Pes začne gristi pohištvo zaradi strahu pred ločitvijo. Naš Andy je zgrizel kakšno stvar le takrat, ko je bil še mladič. Šlo je za nekaj čevljev in sestrine plišaste igrače. To je še ena slaba stran predpisov »pse na vrvice« in ograj. Zdi se, da so psi postali ujetniki namesto družabnikov, hiše ali ograjena dvorišča pa so se spremenili v nekoliko mondenejše ograde v živalskem vrtu. Ko torej dandanes kupujete psa, morate razmisliti o tem, s čim boste psu nadomestili izgubo naravnega življenjskega sloga. Če ste večino dneva odsotni zaradi službe, se mi zdi, da se morate bodisi odpovedati psu bodisi kupiti dva psa, po možnosti taka, ki se med sabo poznata. Druga možnost je izbira psa s skromnejšimi potrebami po navezanosti in manj dejavnim sistemom za paniko. Za takega psa je verjetneje, da bo dan prespal. Prepogosto poslušam o psih, ki trpijo zaradi osamljenosti in dolgočasja. Psi mogoče še težje prenašajo dolgotrajnejšo osamljenost kot volkovi, saj so kot volčji mladiči, ki se držijo staršev do svojega drugega, nekateri celo do tretjega leta starosti.

Majhni psi, kakršen je King Charles španjel, so v tem pogledu lahko še zahtevnejši, saj so duševno manj zreli od večjih lovskih psov. Omenila sem že, da se pri tem španjelu dominantne in podložne oblike vedenja nehajo razvijati že pri volčji starosti dvajsetih dni, zato so veliko premladi – tako za psa kot tudi za volka –, da bi bili lahko dlje časa sami. Nekateri strokovnjaki s področja vedenja psov že pritrjujejo temu mnenju. Revija New Scientist je objavila mnenje Donne Brander, ki pravi: »Ti nedozoreli psi imajo težave s strahom pred ločitvijo ... Nikoli niso razvili zrelejših vedenjskih vzorcev.«
Če ste veliko odsotni ali igri s psom ne morete nameniti vsaj ene polne ure časa dnevno, vam torej toplo priporočam, da razmislite o lastništvu dveh psov. Mnogim ljudem se zdi veliko zabavnejše imeti dva psa kot enega in opazovati njuno igro je pravi užitek. Če pa ste odločeni, da boste imeli samo enega psa, čeprav ste skorajda ves dan zdoma, poiščite dober pasji hotel, kjer bo vaš pes preživljal ure, ko vas ni.

2.
Tri neodvisne raziskave so ugotovile, da obstajata vsaj dva značajska tipa mačk: pogumna mačka in plašna mačka. Raziskovalci, ki so izvajali te tri raziskave, so pogumno mačko označili za samozavestno, sproščeno, družabno in zaupljivo, plašno pa za boječo, živčno, sramežljivo in neprijazno. Pogum in prijaznost sodita torej skupaj. Pogumna mačka se novemu predmetu približa prej kakor plašna mačka, poleg tega je tudi prijaznejša do ljudi. Če torej želite imeti naravno prijazno mačko (pozneje bom govorila o tem, kako lahko plašno mačko spremenite v prijaznejšo), je pametno, da jo poiščete v leglu prijaznih staršev. Siamska pasma je dobra izbira. V raziskavi, ki je vključevala lastnike siamskih, perzijskih in nepasemskih mačk, se je izkazalo, da so siamske in perzijske mačke prijaznejše od nepasemskih domačih mačk. Raziskovalci so upoštevali tudi opažanja lastnikov in ugotovili, da se skladajo z njihovimi.
Če si nameravate omisliti hišno mačko in si želite takšno, ki bi bila prijazna in pogumna, lahko storite vsaj naslednje tri stvari:
1. Dobite mladička in poskrbite, da se ga bo veliko ljudi dotikalo. Najobčutljivejše obdobje za socializacijo je med drugim in sedmim tednom življenja. V tem obdobju naj bi mačjega mladiča božalo kar največ ljudi. To je pomembno zato, ker mačke tako zlahka postanejo divje. Mačka mojega prijatelja Marka je nekoč povrgla mladiče pod hišo, kjer ni mogel do njih. Ko jih je končno odkril, so bili mladiči stari že dobra dva meseca in popolnoma divji. Takrat jim ni bil več kos.
Videla pa sem tudi povsem drugačno zgodbo. Šla sem na živinsko tržnico na dan, ko se ni prodajalo, in našla tam mačjo mater, ki je s svojimi mladiči živela pod dražbenim odrom. Tiste mladiče so božali skorajda vsi obiskovalci dražb in bili so najprijaznejši in najprikupnejši mucki, kar sem jih kdaj videla.
Vendar pa genetsko plašne mačke ne moremo spremeniti v povsem prijazno samo z božanjem. Najmanj dve raziskavi sta namreč pokazali, da je plašnost podedovana. Delno jo lahko omilimo, ne moremo pa je povsem odpraviti.

2. Če boste posvojili mačjega mladička iz zavetišča, izberite tistega, ki je prijazen. Obiskala sem številna zavetišča za živali in si ogledovala mačke. Če vtaknem roko v kletko, nekateri mladički takoj pridejo k meni, drugi pa se držijo v ozadju. Izberite mladiča, ki pride k vam.
Številna zavetišča imajo sobo, kjer se lahko spoznate z živalmi. Tam lahko opazujete vedenje mačke. Če vam dovoli, da jo vzamete v naročje, je to dober znak. S sabo lahko vzamete kakšno igračo in opazujete, ali se bo mačka igrala z njo ali ne. Odlična igrača za mačke se mi zdi pernato omelce za prah na upogljivi tanki palici. Mačke ga prav obožujejo.

3. Posvojite črno mačko. Sarah Hartwell, ki dela v enem od zavetišč v Angliji, pravi, da so črne mačke »sproščene«, medtem ko so tigraste mačke »poredne«. Njeno trditev potrjuje kar nekaj raziskav, ki govorijo o povezavi med barvo dlake in vedenjem. Črne mačke so znano prijaznejše od drugih, lažje se prilagodijo na gnečo in mestno življenje in so bolj agregativne, kar pomeni, da so bolj nagnjene h kolektivnemu življenju. Na splošno so družabnejše, tako do drugih mačk kot do ljudi.

3.
Nekoč je po predavanju k meni pristopil študent in mi povedal, da dela kot pomočnik v veterinarski ambulanti. Vsi na kliniki za male živali so ga klicali kar »šepetalec mačkam«, ker je edini znal umiriti mačke, ki so prišle na zdravniški pregled. Njegova skrivnost je bilo upoštevanje načel za omejevanje, o katerih je bral v moji knjigiGovorica živali. Poskusil jih je prenesti na mačke in uspel. Mačje mladiče in odrasle mačke je treba naučiti, da je njihova kletka za prenašanje varen prostor. Vanjo jim lahko dajete posladke in postopoma podaljšujete čas, ko so zaprte v njej. S tem se boste izognili divji vožnji do klinike za male živali. Vaša mačka mora povsem sprejeti svojo kletko za prenašanje, še preden jo prvič odpeljete k veterinarju ali na izlet. Ko sem bila še otrok, smo zagrešili vse možne napake, kadar smo se z mačkom Bee Leejem poleti odpravili v našo poletno hišo. Tako mati kot jaz sva pričakovali, da bo Bee Lee potoval brez težav, kot naš pes, ki je preprosto skočil v avtomobil, samo da je bil z nami. Bee Leeja pa nismo nikoli naučili bivanja v kletki za prenašanje, zato je kartonsko škatlo, v katero sem ga dala, v trenutku raztrgal na koščke. Drugič je na avtocesti zasadil kremplje materi v glavo, medtem ko je vozila. Mati je namreč dovolila, da je bil v avtomobilu izpuščen, ker je v kletki za prenašanje preveč zavijajoče mijavkal. Menila je, da bo mirnejši, če bo izpuščen, a se je motila. Takšne in podobne slabe izkušnje lahko zaznamujejo mačko za vedno in le težko jo bomo izurili, da bi mirno prenesla potovanje v kletki za prenašanje. Mačkam s takimi slabimi izkušnjami bomo pred potovanjem najbrž morali dati pomirjevala.

4.
Slišala sem tudi številne zgodbe o tem, kako se mačke znajdejo v sobivanju z ljudmi. Neka gospa, ki sem jo spoznala v Illinoisu, mi je pripovedovala o mačku, ki je na vsak način hotel, da ga izpusti iz hiše vsako jutro ob petih. Ko sta ga dobila, je skočil na njuno posteljo in mijavkal, dokler ga ni eden od njiju spustil ven. Ona je to vedno prespala, zato je maček hitro ugotovil, da je bolje buditi njenega moža kot njo. Usedel se mu je na prsi in ga vljudno potrepljal po nosu.
Živela sta več ur vožnje od hiše njenih staršev, zato sta mačka vzela s sabo, kadar sta se odpravila k njim na obisk. Maček je očitno takoj določil, da je tam »gospodar hiše« njen oče in ne njen mož, zato je ob zori skočil na polico nad vzglavjem postelje njenih staršev in zbudil očeta tako, da mu je spustil nekaj predmetov na glavo. Nikoli se ni zgodilo, da bi prevrnjeni predmeti padli na materino glavo.

5.
Konje je bilo mogoče udomačiti prav zaradi njihove družabnosti. Od 148 velikih sesalcev, ki tehtajo več kot 45 kilogramov in bi jih človek lahko udomačil, jih je udomačil le štirinajst, čeprav se je trudil, da bi jih več. Od teh štirinajstih je le pet vrst razširjenih po vsem svetu: govedo, prašiči, ovce, koze in konji. Eden od pogojev za udomačitev neke živalske vrste je njena naravna družabnost. Velike samotarske živali niso bile nikoli udomačene. Vseh štirinajst udomačenih vrst so čredne živali z nedvoumno dominantno hierarhijo, zato lahko prenesejo vodilni položaj v čredi na človeka in mu sledijo, kakor sicer sledijo vodilni živali v čredi.
Velike živali, ki smo jih udomačili, so imele še eno skupno lastnost – živele so na območjih z mešano naselitvijo. Številne čredne živali varujejo svoje ozemlje zase, nekatere druge vrste pa večji del leta živijo na ozemlju, ki ga delijo z drugimi vrstami, le v času parjenja se umaknejo. Prosto živeči govedo in konji nimajo nič proti temu, da delijo svoje ozemlje z drugimi vse leto. To omogoča rejo različnih živali v isti ogradi ali na istem pašniku. Udomačene živali so miroljubna bitja v primerjavi z živalmi, ki jih ljudje nismo udomačili. Zebre, na primer, ni bilo mogoče udomačiti zato, ker je izredno plašljiva. Človeka lahko ugrizne in ga ne izpusti iz zob. V živalskih vrtovih zebre ogrizejo več ljudi kot tigri.
Konji zaradi svoje družabnosti želijo ustreči človeškim lastnikom. Če ima konj dober odnos s svojim jezdecem, ima tudi naravno željo po sodelovanju z njim in uboganju njegovih ukazov. Če vidi kaj strašljivega, ga njegov najljubši jezdec lahko pomiri, da je vse v redu.

6.
V dolgih letih sem veliko razmišljala in prišla do zaključka, da moramo z živalmi, ki nam služijo kot hrana, živeti v simbiozi. Simbioza je odnos med dvema različnima vrstama, v katerem obe dobita nekaj dobrega. Ljudje kmečkim živalim dajemo hrano in bivališče, v zameno pa večino prirastka uporabimo za hrano. Živo se spominjam dneva, ko so v klavnici v Nebraski prvi vgradili moj sistem omejevalnika s središčnim tirom. Stala sem na visoki galeriji in opazovala ogromno čredo goveda na dvorišču pod sabo. Vse tiste živali so šle v smrt skozi sistem, ki sem ga oblikovala. Zajokala sem, nato pa me je prešinilo spoznanje. Nobena od živali v klavnici se ne bi rodila, če jih ne bi redili ljudje. Teh živali sploh ne bi bilo. Ljudje pozabljajo, da narava zna biti zelo kruta, in smrt v divjini je pogosto bolj boleča in stresna od smrti v moderni klavnici. Na enem od rančev na zahodu sem imela priložnost videti teleta, ki so mu kojoti odgriznili velik del kože z boka. Tele je bilo še živo, a ga je lastnik moral ustreliti, da mu je skrajšal trpljenje. Če vprašate mene, bi raje umrla v moderni, dobro vodeni klavnici, kot pa da bi me živo raztrgale zveri.


.
.
Oglejte si ostale knjige tega avtorja
.
.
Oglejte si vse knjige tega avtorja
.

O avtorju - Temple Grandin

Obvestite me o novi knjigi tega avtorja

Želite, da vas po elektronski pošti obvestimo, ko izide nova knjiga ali ponatis katere od knjig tega avtorja?

DA - obveščajte me o novostih avtorja
.
.
.
.

Podrobnosti o izdelku

  • Obseg/št. strani: 280
  • Datum Izida:
  • Jezik: slovenski
  • Vezava: Trda
  • ISBN/EAN: 9789612416133
  • Mere izdelka vxš: 23,5 x 16 cm
  • Založba Modrijan Založba, d.o.o.
  • Avtor:
  • Povprečna ocena:
    Ocena kupcev: 4
    (4)

Mnenja kupcev

  4  ocen:
5 zvezdice
75%
(3)
4 zvezdice
0%
(0)
3 zvezdice
25%
(1)
2 zvezdice
0%
(0)
1 zvezdica
0%
(0)
Povprečna ocena kupcev:
Ocena kupcev: 4
(4 ocen uporabnikov )
.
Ocenite izdelek s klikom na zvezdice:
 
.
.
.
.
.

Oznake kupcev o tem izdelku

Kliknite na posamezno oznako za prikaz vseh izdelkov označenih s to oznako:

Dodaj oznako:

Dodaj
.