.
 
.

Zgodovina Afrike

5 (1  ocena uporabnikov )

.
Redna cena: 49,20 €
Rok dobave: 2-3 dni.
.
.
Količina:  
.
Strošek dostave je enoten za celo Slovenijo in znaša 2,95 €, ne glede na količino in vrsto kupljenih izdelkov.

Številni izdelki imajo oznako "brezplačna dostava", kar pomeni, da v prmeru nakupa takšnega izdelka poštnine ne boste plačali. 

Več o dostavi
Emka.si omogoča naslednje načine plačila:
  • z gotovino ob prevzemu (velja le za fizične osebe),
  • s plačilno oziroma kreditno kartico (Mastercard, Visa, ActivaMaestro, Activa, Diners, American Express),
  • s storitvijo Moneta (Mobitel in Simobil)
  • Plačilo po predračunu (pravne osebe)
  • Račun z odlogom plačila (za javna podjetja)
Več o plačilih

Pri vsakem izdelku je naveden predviden rok dostave. Glede na to katere izdelke izberete, se vam pri oddaji naročila prikaže tudi končni predviden datum dobave vašega pakete.

Večino izdelkov dostavljamo iz lastne zaloge, zato so naši dobavni roki zelo kratki.

Ko vam bomo poslali paket boste o tem obveščeni tudi po emailu. V emailu bo navedena številka vašega paketa ter povezava do Pošte Slovenije, kjer boste lahko preverili natančen status dostave.

Več o dostavi

To je spletna cena
Shrani v seznam želja
.

.
Kdor je kupil ta izdelek, je kupil tudi...
.

Opis

Pri umestitvi afriških študij v institucionalni okvir je delo Johna Donnellyja Fagea (1921–2002) ključnega pomena tako v Evropi kot v Veliki Britaniji, kjer je bil prvi profesor afriških študij, in sicer na Univerzi v Birminghamu (1963–84), in ustanovni vodja univerzitetnega centra za zahodne afriške študije. Izdal je več pomembnih znanstvenih del, med drugim Introduction of the History of West Africa (Cambridge University Press 1955, tri izdaje), A History of West Africa: An Introductory survey (Cambridge U.P. 1969). Njegova knjiga An Atlas of African History (London: Edward Arnold 1958) je mednarodno sprejeto referenčno delo (druga izdaja 1978).
Njegovo temeljno delo je Zgodovina Afrike (A History of Africa). Zgodovino kontinenta zajema od neolitika do poznega dvajsetega stoletja, analizira zgodovinske procese na celini, interakcije med Afriko in drugimi celinami ter ponuja osnovo za razumevanje današnjega dogajanja. Zadnja (četrta) izdaja iz leta 2002 (prejšnje izdaje: 1978, 1988, 1995), ki je zdaj prevedena v slovenščino, vsebuje še obdobje do leta 2000. Dopolnil jo je William Tordoff, častno upokojeni profesor vladnega oddelka Univerze v Manchestru in avtor knjige Vlada in politika v Afriki (Macmillan, 1997).
Zgodovina Afrike zapolnjuje tako rekoč popolno praznino na tem področju zgodovinopisja pri nas; edina dostopna monografija o zgodovini Afrike je namreč izšla leta 1977 in obravnava samo čas do dekolonizacije.

Odlomek iz knjige:
Najzgodnejša znana pričevanja o obstoju človeka in nastanku človeške družbe izvirajo iz niza odkritij v vzhodni in severovzhodni Afriki. Ta se začenjajo s pionirskimi izkopavanji dr. Louisa Leakeyja v soteski Olduvai v severni Tanzaniji. Poznejše najdbe, npr. pri jezeru Turkana v Keniji in ob reki Omo v Etiopiji, so zgodbo o razvoju človeka v Afriki popeljale še dlje v preteklost. Vendar zgodovinarju ni treba dlje kot do položaja pred približno milijonom in pol do dveh milijonov let, o katerem priča Olduvai. Tedaj so okrog jezer v savani živele majhne skupine približno 140 cm visokih človečnjakov, ki so iz kamna izdelovali preprosta orodja z grobim rezilom, s katerimi so lahko ubili in razkosali plen. Takšna orodja se imenujejo »prodnjaki«.
S pomočjo Leakeyjevih in drugih odkritij v vzhodni in severovzhodni Afriki lahko zdaj zgodbi o človeškem razvoju sledimo prav do časa, ko se je človek začel razlikovati od drugih primatov. Po splošnem mnenju je praktična ločnica med človekom in drugimi živalmi človekova zmožnost izdelovanja orodja, čeprav se je v zadnjem času nekoliko zabrisala zaradi odkritja, da nekatere človeku podobne opice dejansko izdelujejo preprosta orodja. A čeprav so za močnimi obrazi olduvajskih človečnjakov tičali majhni možgani, so morali imeti večjo sposobnost učenja in sporazumevanja, kot jo običajno pripisujemo opicam. Uporaba preprostih prodnjakov se je razširila po vseh afriških savanah in tudi drugje v Starem svetu. Vendar pa teh orodij niso našli v gozdnatih predelih tropske Afrike. Zgodnji človek je bil prilagojen življenju v odprti pokrajini. Divjadi, ki jo je lovil, ni mogel najti v gostih tropskih gozdovih, kjer bi bila tudi vsakršno gibanje in vsakršna oblika družbenega življenja glede na preprosta orodja, ki jih je pač znal narediti, močno otežkočena.
Pred kakšnim milijonom let je človek začel izboljševati svoje grobe prodnjake z enim samim neravnim rezilom in tako razvil boljše in bolj specializirane kamnite pripomočke. Najznačilnejši je tako imenovani »pestnjak«, koničasto dvorezno orodje; tu so še strgala, specializirani prodnjaki in tolkači. Slučajno smo pestnjake in kulturo, ki jo predstavljajo, najprej srečali v zahodni Evropi; poimenovanja, ki so jim jih nadeli arheologi, kot npr. acheuléen, so izpeljana iz imen evropskih najdišč. Toda najstarejši danes znani pestnjaki spet prihajajo iz plasti v Olduvaiju, ki jih je raziskoval Leakey. Tako se zdi, da so prve korake v razvoju bolj izpopolnjenih kamenodobnih tehnologij prav tako naredili ljudje v Afriki. Ker jim je ta razvoj omogočil učinkovitejši lov in dostop do večjih zalog hrane, saj so lahko ubijali več in večje živali, so zdaj lahko tudi živeli v večjih združbah.
Zdi se, da so afriške savane, kjer je dovolj lovne divjadi in kjer je vse leto toplo, zgodnjemu človeku nudile nadvse ugodno okolje, vsaj tam, kjer je imel stalen vir vode, na primer na jezerskih in rečnih obrežjih. Pač pa je bil morda zimski mraz tisti, ki je vodil do naslednjega pomembnega tehnološkega koraka, nadzorovane uporabe ognja. Do tega je verjetno najprej prišlo v Evraziji. Toda pred petdeset do šestdeset tisoč leti so tudi ljudje v Afriki uporabljali ogenj, pripomoček, ki je omogočal kuho in mehčanje trših kosov plena, s tem pa učinkovitejši izkoristek zalog hrane in tako nadaljnjo rast skupnosti.
Toda v dolgih stotisočletjih od najzgodnejših začetkov razvoja človeka se je podnebje v Afriki občutno spreminjalo. Te celine niso prizadele velike ledene dobe tako kot Evropo, vendar pa so obsežne ledene odeje tako severno kot južno od Afrike občutno vplivale na tamkajšnje pogoje. Med zadnjo evropsko ledeno dobo, würmsko poledenitvijo med približno 70.000 in 10.000 leti pr. n. št., je bil denimo vzhodni del podsaharske Afrike hladnejši in vlažnejši kot zdaj, zahodni del pa hladnejši in bolj suh. Razmerje med gozdom in travnato pokrajino se je močno spremenilo. Na vzhodu so vednozeleni višinski gozdovi pokrivali veliko večje območje kot danes, medtem ko se je v zahodni Afriki in v Kongovski kotlini zaradi ledene dobe zmanjšal obseg vlažnih, gostih tropskih gozdov, ki so se tudi razredčili in postali ugodnejši za bivanje. Tako človek ni bil več omejen na odprto savano. Zdaj je imel ogenj in naselil se je tudi v gozdovih, kjer si je poiskal zavetje v votlinah, ter vedno več uporabljal nov, izjemno vsestranski material, les, iz katerega je začel izdelovati orodja, ki jih je uporabljal skupaj s poprejšnjimi pripomočki iz kamna in kosti. Ko so se ljudje stalneje naselili, njihova tehnologija pa izboljšala, so se njihove družbene skupnosti še povečale in postale bolj kompleksne. Tako se je razvila kulturna tradicija, ki jo arheologi imenujejo sangoanska (po značilnem najdišču v zalivu Sango na Viktorijinem jezeru v Ugandi). Spoznamo jo po posebnih kamnitih orodjih, ki so jih uporabljali tako za sečnjo in obdelavo lesa kot za lov in razkosanje plena.
.
.
Oglejte si ostale knjige tega avtorja
.
.
Oglejte si vse knjige tega avtorja
.
.
.

Podrobnosti o izdelku

Mnenja kupcev

  1  ocena:
5 zvezdice
100%
(1)
4 zvezdice
0%
(0)
3 zvezdice
0%
(0)
2 zvezdice
0%
(0)
1 zvezdica
0%
(0)
Povprečna ocena kupcev:
Ocena kupcev: 5
(1 ocena uporabnikov )
.
Ocenite izdelek s klikom na zvezdice:
 
.
.
.
.
.

Oznake kupcev o tem izdelku

Kliknite na posamezno oznako za prikaz vseh izdelkov označenih s to oznako:

Dodaj oznako:

Dodaj
.