.
 
.

Zakon št. 9 (Mehka vezava)

Avtor: , Prevajalec: Mirjana Kolesarič

Sedemindvajseti rojstni dan je za nekatere zastrašujoča številka …, toda za Alexa, umetnika, ki gara za preživetje na srednjem zahodu Združenih držav Amerike, je ta dan katastrofalen. Ker je podedoval veliko zemlje, bi pričakovali, da bo postal bogat in zadovoljen. Toda v zvezi z njegovim rojstnim dnem, njegovim imenom in lepotico, ki jo je pravkar...

.
Redna cena: 20,00 €
Rok dobave: 2-3 dni.
.
.
Količina:  
.
Strošek dostave je enoten za celo Slovenijo in znaša 2,95 €, ne glede na količino in vrsto kupljenih izdelkov.

Številni izdelki imajo oznako "brezplačna dostava", kar pomeni, da v prmeru nakupa takšnega izdelka poštnine ne boste plačali. 

Več o dostavi
Emka.si omogoča naslednje načine plačila:
  • z gotovino ob prevzemu (velja le za fizične osebe),
  • s plačilno oziroma kreditno kartico (Mastercard, Visa, ActivaMaestro, Activa, Diners, American Express),
  • s storitvijo Moneta (Mobitel in Simobil)
  • Plačilo po predračunu (pravne osebe)
  • Račun z odlogom plačila (za javna podjetja)
Več o plačilih

Pri vsakem izdelku je naveden predviden rok dostave. Glede na to katere izdelke izberete, se vam pri oddaji naročila prikaže tudi končni predviden datum dobave vašega pakete.

Večino izdelkov dostavljamo iz lastne zaloge, zato so naši dobavni roki zelo kratki.

Ko vam bomo poslali paket boste o tem obveščeni tudi po emailu. V emailu bo navedena številka vašega paketa ter povezava do Pošte Slovenije, kjer boste lahko preverili natančen status dostave.

Več o dostavi

To je spletna cena
Shrani v seznam želja
.

.

Opis

Sedemindvajseti rojstni dan je za nekatere zastrašujoča številka …, toda za Alexa, umetnika, ki gara za preživetje na srednjem zahodu Združenih držav Amerike, je ta dan katastrofalen.
Ker je podedoval veliko zemlje, bi pričakovali, da bo postal bogat in zadovoljen. Toda v zvezi z njegovim rojstnim dnem, njegovim imenom in lepotico, ki jo je pravkar rešil smrti, obstaja nekaj, zaradi česar on sam in vsi, ki so mu blizu, postanejo tarča. Tarča nepojmljivega in brezkompromisnega nasilja …


Pogled v knjigo:


Prvo poglavje
Njegovo pozornost je najprej pritegnila piratska zastava, ki je vihrala na vrhu poltovornjaka vodovodnega podjetja. Na prvi pogled je drvel skozi križišče, da bi prehitel rdečo luč na semaforju, in zdelo se je, da se bela mrtvaška glava s prekrižanima kostema na vso moč trudi, da je ne bi odneslo s črne plapolajoče zastave. Poltovornjak je skušal speljati ovinek in se ob tem močno nagnil na eno stran. Bele PVC-cevi so se ob ostrih zvokih, ki so spominjali na rožljanje kosti, skotalile po aluminijasti tovorni površini. Videti je bilo, da se bo zaradi prevelike hitrosti vsak čas prevrnil.
Alex se je ozrl proti edini osebi, ki je z njim čakala ob robu pločnika. Do tega trenutka je bil z mislimi drugje in zato ni opazil ženske, ki je stala desno pred njim. Prav tako se ni mogel spomniti, od kod je pravzaprav prišla. Za trenutek se mu je zazdelo, da je uzrl sledi pare, ki se je dvigovala ob njenih rokah in se porazgubila v hladnem zraku.
Ker ni videl njenega obraza, ni bil prepričan, ali je zaznala poltovornjak, ki se jima je tako grozeče približeval, toda zdelo se mu je skoraj nemogoče, da ne bi vsaj slišala rjovenja dizelskega motorja.
Alex je spoznal, da poltovornjaku ne bo uspelo speljati ovinka. Zgrabil je žensko za nadlaket in jo sunkovito potegnil nazaj.
Gume so zacvilile, ko je beli poltovornjak zapeljal čez rob pločnika, natanko na mestu, kjer sta še trenutek prej stala Alex in neznanka. Sprednji odbijač je švignil mimo in ju zgrešil le za nekaj centimetrov. Za njim se je dvigoval umazan oblak prahu, po zraku so leteli kosi trave in zemlje.
Če bi Alex le za trenutek okleval, bi bila sedaj oba mrtva.
Na belih vratih, tik nad napisom Vodovodno podjetje Jolly Roger, je bila podoba veselega pirata z elegantno črno gusarsko prevezo na enem očesu in iskrico, narisano v enem izmed smehljajočih se kotičkov ust. Alex je jezno pogledal pirata, ki je prijadral mimo njiju.
Dvignil je pogled, da bi videl blazneža, ki je sedel za volanom, in naletel na srep, mračen pogled krepkega sopotnika. S skodrano brado in gostimi temnimi lasmi je deloval kot pravi gusar. Njegove stisnjene oči nad tolstimi in kozavimi lici so izžarevale surovo jezo.
Velikanski moški je bil očitno besen, ker sta bila Aleks in ženska v napoto temu izletu zunaj cestišča. Vrata tovornjaka so se nenadoma odprla in ni bilo več dvoma, da ju namerava napasti.
Videti je bilo, kot da možakar prihaja naravnost iz nočne more.
Alex je v mislih že načrtoval naslednje korake in začutil hladen val adrenalina, ki je preplavljal njegovo telo. Bil je na dosegu sopotnika, pripravljenega na skok iz še vedno vozečega poltovornjaka, tako da sta si, še preden bi se lahko vpletel tudi voznik, stala nasproti le sopotnik in on. Alex ni mogel verjeti, da se to resnično dogaja, in zavedal se je, da mora ukrepati.
Popolnoma miren in obenem jezen se je pripravljal na srečanje z neizogibnim. Svet okrog njega se je upočasnil in zdelo se je, da vsak utrip njegovega srca traja neskončno dolgo. Moški je držal odprta vrata poltovornjaka in Alex je videl, kako so izstopile mišice na njegovih rokah. V odgovor je tudi sam napel mišice, bil je pripravljen na nevarnost, ki je grozila. Zapredek tišine je ovil njegov razum.
V trenutku, ko se je sopotnikova krepka noga zavihtela izza odprtih vrat, so njegovo pozornost pritegnile utripajoče luči in nenadno zavijanje siren. Ob cviljenju pnevmatik je policijski avtomobil z vso hitrostjo drvel skozi križišče in videti je bilo, da sta policista jezna zaradi ravnokar izvedene kaskaderske točke. Avtomobil je, skrit za živo mejo ob vhodu parkirišča na drugi strani ulice, nadzoroval promet. Medtem ko sta divjala mimo, ga moška očitno nista opazila. Tudi v lastne misli zatopljeni Alex ne.
V zvočniku je zahreščalo: »Ustavite vozilo ob robu ceste!«
Alex se je v hipu spet zavedal sveta okrog sebe.
Beli poltovornjak vodovodnega podjetja, obdan z oblakom prahu, je upočasnil in nekaj metrov dalje zapeljal s pločnika. Modro-beli policijski avtomobil mu je sledil. Poltovornjak se je končno ustavil in policista sta nemudoma skočila iz vozila. Roke sta v pripravljenosti položila na pištoli ob boku in se z obeh strani približevala poltovornjaku. Ob njunih glasnih ukazih sta oba moška previdno in z dvignjenimi rokami izstopila. Po posredovanju obeh policistov sta že naslednji trenutek stala, z rokami naslonjena na sprednji blatnik poltovornjaka.
Alex je začutil, kako je napetost v njegovih mišicah popustila, in kolena so se mu začela tresti.
Svoj jezni pogled je odvrnil od moških, ki sta ju policista pravkar preiskovala, in opazil, da ženska strmi vanj. Imela je oči omamne barve, spominjale so ga na njegove najbolj prefinjene slikarske čopiče iz soboljevine. Bilo mu je popolnoma jasno, da se za temi čutnimi rjavimi očmi, s katerimi je ocenjevala okolico, skriva oster razum.
Namenoma je s pogledom ošinila veliko roko, s katero jo je še vedno trdno držal za nadlaket. Preden se je pojavila policija, jo je nameraval potegniti nazaj na varno, da ji sopotnik v tovornjaku ne bi česa naredil.
Ukazovalno je dvignila pogled.
»Oprostite,« je rekel in izpustil roko. »Skoraj vas je povozil pirat.«
Ni mu odgovorila.
Z lahkotno pripombo je želel omiliti grozo ob nesreči, ki se je skoraj zgodila, toda sodeč po brezizraznem obrazu, se ji pripomba ni zdela zabavna. Upal je, da ni poškodoval njene roke; včasih se ni zavedal lastne moči.
Alex ni vedel, kaj bi z rokami in v zadregi si je šel z eno roko skozi goste lase, drugo pa je potisnil v hlačni žep.
Odkašljal se je in z resnim glasom začel znova. »Se opravičujem, upam, da vas nisem poškodoval, toda če vas ne bi povlekel nazaj, bi vas poltovornjak zagotovo povozil.«
»In to vam ne bi bilo prav?« Njen glas je bil tako očarljiv kot njene oči.
»Seveda ne,« je odgovoril nekoliko zmedeno. »Ne želim, da bi se v takšni nesreči kdo poškodoval.«
»Mogoče pa to ni bila nesreča.« Njen obraz je bil skrivnosten.
Lahko je le ugibal, kaj je imela v mislih, in ni vedel, kako naj se odzove.
V oddaljenem kotičku spomina je v obrisih še vedno videl, kako je stala na robu pločnika. Zatopljen v mračne misli je kljub temu opazil čudno govorico njenega telesa. Kot umetnik je dobro poznal držo človeka, tako v mirovanju kot v gibanju. In način, kako je stala tam, je bil nenavaden.
Alex ni bil prepričan, ali je s svojim odgovorom poskušala storiti enako kot on – omiliti grozo nesreče, ki se je skoraj zgodila – ali se ji je njegova galantnost zdela zgolj domišljava. Predvideval je, da je tako privlačna ženska kot ona imela pogosto opravka z moškimi, ki so jo osvajali z raznimi puhlicami.
Ni se mogel odločiti, ali je njena tesno prilegajoča se črna satenasta obleka po zadnji modi ali samo nenavadno nemoderna in neprimerna. Enako neodločen je bil do dolgega, temno zelenega svilenega šala, ki je prekrival njena ramena, in do bujnih, mehkih svetlih las.
Alex je predvideval, da je nameravala obiskati ekskluzivno trgovino z nakitom v prestižnem Regent centru čez cesto. Poševno stekleno pročelje zgradbe je bilo komaj vidno za sencami jesenov in lip, razprostrtih po širnem prostoru, ki je ločeval prestižne trgovine od bulvarja Regent.
Pogledal je proti robu pločnika, kjer je stal poltovornjak vodovodnega podjetja. Zaradi utripajočih luči policijskega avtomobila se je zdelo, da je beli poltovornjak izmenoma enkrat modre in drugič spet bele barve.
Policist je sopotnika vklenil v lisice, z roko pokazal na rob pločnika in mu ukazal, naj sede zraven voznika. Možakar se je usedel in prekrižal noge. Oba moška sta bila oblečena v temna in umazana delovna oblačila. Čeprav sta brez ugovarjanja naredila, kar jima je bilo naročeno, nista niti za trenutek delovala prestrašeno.
Eden izmed policistov se je napotil proti Alexu, drugi pa je medtem govoril v radijsko napravo, pritrjeno na ramenu.
»Je vse v redu z vama?« je vprašal bližajoči se policist. V njegovem glasu je bilo mogoče zaznati napetost, ki jo je malo pred tem povzročil val adrenalina. »Saj nista poškodovana, ne?«
Policista sta bila mlada in videti sta bila kot dvigovalca uteži. Oba sta imela bikovski vrat. Črni srajci s kratkimi rokavi, ki sta se napenjali čez mogočne roke, sta le še poudarili velikost njunih mišic.
»Ne,« je odgovoril Alex. »Vse je dobro.«
»Me veseli. Zelo hitro ste se odzvali. Za trenutek sem mislil, da vaju bosta povozila.«
Alex je pokazal proti moškima, vklenjenima v lisice. »Ali ju boste aretirali?«
Policist je bežno pogledal žensko in odkimal. »Ne, razen če je zanju že izstavljen kakšen nalog za aretacijo. Pri teh tipih nikoli ne veš, s kom imaš opravka, in dokler vsega ne preverimo, jih zaradi lastne varnosti vklenemo. Mislim pa, da ko jima bo moj sodelavec napisal kazen, nekaj časa ne bosta več pri volji za izvajanje takšnih neumnosti.«
Dejstvo, da sta bila dva tako krepka policista zaskrbljena zaradi moških v poltovornjaku do te mere, da sta ju vklenila v lisice, je potolažilo Alexa, ki ga je ob pogledu na mrke oči sopotnika spreletel srh.
Bežno je pogledal policijsko značko in iztegnil roko. »Hvala, ker ste prišli ravno v pravem trenutku, policist Slawinski.«
»Malenkost,« je odgovoril moški in segel Alexu v roko. Po močnem stisku roke sodeč, je bil še vedno vznemirjen. Policist Slawinski se je obrnil in odhitel nazaj k piratoma.
Voznik, ki je sedel ob robu pločnika, je bil bolj suh, toda deloval je enako zlobno kot njegov sopotnik. Z brezizraznim obrazom je na kratko odgovarjal na vprašanja policista, ki je stal ob njem in pisal kazen.
Policista sta izmenjala nekaj besed, verjetno o preverjanju naloga za aretacijo, kajti policist Slawinski je pokimal, snel lisice sopotniku in ga poslal nazaj v poltovornjak. Medtem ko je drugi policist snemal lisice vozniku, se je sopotnik povzpel v vozilo in poraščeno roko naslonil na odprto okno.
V velikem pravokotnem stranskem ogledalu poltovornjaka je Alex videl, kako ga moški s temačnimi očmi jezno opazuje. Zdelo se mu je, da te oči nekako ne sodijo v civiliziran svet. Vsa dotrajana gradbena vozila, čeprav jih je bilo tukaj kar nekaj, nekako niso sodila v ta na novo zgrajeni in prestižni del mesta. Pravzaprav se je spomnil, da je poltovornjak tega podjetja nekje že videl.
Alexova hiška, ki je stala nedaleč stran, je bila nekoč na obrobju mesta, med kopico domov, zgrajenih na samem, med z gozdovi poraslimi griči in koruznimi polji, toda nenehno rastoče mesto jih je vse skupaj že zdavnaj posrkalo vase. Tako je sedaj živel na izbrani lokaciji, čeprav ne ravno v posebej privlačni ulici ali hiši.
Alex je za trenutek otrpnil in strmel v nemaren, poraščen obraz, ki ga je opazoval v ogledalu poltovornjaka.
Moški se je zarežal.
Alex še nikoli ni videl tako zlobnega nasmeška.
Sunek vetra je dvignil zastavo na vrhu poltovornjaka in tudi mrtvaška glava se je srhljivo zarežala.
Opazil je, da ga je ženska, ki se ni zmenila za dogajanje okrog sebe, opazovala. Ko se je na semaforju prižgala zelena luč, je pomignil z roko.
»Ali mi dovolite, da vas varno pospremim na drugo stran ceste?« je vprašal pretirano vljudno.
Ženska se je sedaj prvič nasmehnila. To ni bil širok nasmešek in ne nasmešek tiste vrste, ki mu sledi izbruh smeha. Ravno nasprotno, na njenih ustnicah se je izrisala preprosta in zadržana krivulja, ki je dala vedeti, da je tokrat razumela vedro naravo njegovih besed.
Klub temu mu je njen nasmeh polepšal ta bolj kot ne moreč dan.
Drugo poglavje
»Ob priliki bi vas želel naslikati – če bi vas to seveda zanimalo,« je dejal Alex, ko sta prečkala široki bulvar.
»Naslikati – mene?« je vprašala in rahlo privzdignila obrvi. Presunljiv ženstven izraz na obrazu je vabil k pojasnilu.
»Umetnik sem.«
Ozrl se je na levo stran križišča, kjer se je pravkar ustavil promet, in se prepričal, da ni nikjer brezobzirnih gradbenih poltovornjakov, ki bi ju hoteli ponovno povoziti. Zaradi utripajočih luči policijskega avtomobila ob robu pločnika so vsi vozili bolj previdno.

.
.
Oglejte si ostale knjige tega avtorja
.
.
Oglejte si vse knjige tega avtorja
.

O avtorju - Terry Goodkind

Obvestite me o novi knjigi tega avtorja

Želite, da vas po elektronski pošti obvestimo, ko izide nova knjiga ali ponatis katere od knjig tega avtorja?

DA - obveščajte me o novostih avtorja
.
.
.
.

Podrobnosti o izdelku

  • Obseg/št. strani: 476
  • Datum Izida:
  • Jezik: slovenski
  • Vezava: Mehka
  • ISBN/EAN: 9789616837729
  • Mere izdelka vxš: 23 x 14,4 cm
  • Založba Anu Elara
  • Avtor:
  • Prevajalec: Mirjana Kolesarič
  • Povprečna ocena:
    Ocena kupcev: 0
    (0)
Oglejte si več iz oddelkov:

Mnenja kupcev

  0  ocen:
5 zvezdice
0%
(0)
4 zvezdice
0%
(0)
3 zvezdice
0%
(0)
2 zvezdice
0%
(0)
1 zvezdica
0%
(0)
Povprečna ocena kupcev:
Ocena kupcev: 0
(0 ocen uporabnikov )
.
Ocenite izdelek s klikom na zvezdice:
 
.
.
.
.
.

Oznake kupcev o tem izdelku

Kliknite na posamezno oznako za prikaz vseh izdelkov označenih s to oznako:

Dodaj oznako:

Dodaj
.