.
 
.

Vzpon in padec parkinsonove bolezni

.
Redna cena: 21,20 €
Predvideni rok dobave: 7-9 dni.
.
.
Količina:  
.
Strošek dostave je enoten za celo Slovenijo in znaša 2,95 €, ne glede na količino in vrsto kupljenih izdelkov.

Številni izdelki imajo oznako "brezplačna dostava", kar pomeni, da v prmeru nakupa takšnega izdelka poštnine ne boste plačali. 

Več o dostavi
Emka.si omogoča naslednje načine plačila:
  • z gotovino ob prevzemu (velja le za fizične osebe),
  • s plačilno oziroma kreditno kartico (Mastercard, Visa, ActivaMaestro, Activa, Diners, American Express),
  • s storitvijo Moneta (Mobitel in Simobil)
  • Plačilo po predračunu (pravne osebe)
  • Račun z odlogom plačila (za javna podjetja)
Več o plačilih

Pri vsakem izdelku je naveden predviden rok dostave. Glede na to katere izdelke izberete, se vam pri oddaji naročila prikaže tudi končni predviden datum dobave vašega pakete.

Večino izdelkov dostavljamo iz lastne zaloge, zato so naši dobavni roki zelo kratki.

Ko vam bomo poslali paket boste o tem obveščeni tudi po emailu. V emailu bo navedena številka vašega paketa ter povezava do Pošte Slovenije, kjer boste lahko preverili natančen status dostave.

Več o dostavi

To je spletna cena
Shrani v seznam želja
.

.

Opis

Roman skozi različne diskurze (npr. zgodovinski, literarni, apokrifni, izpovedni, pričevanjski) tematizira pojav, meteorski vzpon in boleč padec bolezni (življenja) Demjana Lavrentjeviča Parkinsona oziroma vzroke zanjo ter njene posledice, ki iz Rusije, domovine D. L. Parkinsona, segajo v različne smeri in v različna zgodovinska obdobja. Čeprav gre za na trenutke groteskno zgodbo o nenehnem boju med boleznijo, ki je resnična, in zdravjem, ki je navidezno (kot skuša prepričati D. L. Parkinson), skozi katero se sprehajajo ruski klasični realisti, nemški filozofi, sumljivi alkimisti in sumničavi kagebejevci, pomembni državniki in nepomembni aparatčiki, Basari uspe stkati ironično sliko sveta, v katerem zgodovino nenehno preverjamo in vrednotimo glede na resnico tistega, ki jo (trenutno) piše.
Basarova historiografska metafikcija oziroma kriptozgodovina torej nima nič opraviti s starostno boleznijo, ki je ime dobila po angleškem zdravniku Jamesu Parkinsonu (1755–1824) in je posledica okvare živčnih celic, in nič s parkinsonizmom kot skupkom nevroloških motenj, ki zaradi omenjene okvare zajame ekstrapiramidalni sistem. V Vzponu in padcu Parkinsonove bolezni gre za D. L. Parkinsona, iznajditelja strašne bolezni, in za parkinsonizem kot bolezen, ki jo sprejmemo prostovoljno – izkaže se, da je moderni parkinsonizem pravzaprav ponaredek. Basarov Parkinson se ne ukvarja z medicino (čeprav je zdravnik, sanitetni kapetan), temveč z duhovno-revolucionarno dejavnostjo, med drugim piše idejno-ideološke razprave, organizira tajno društvo za sprožitev svetovne vojne in reorganizira propadajoče Otomansko cesarstvo ter živi in dela v različnih okoljih in pod različnimi imeni. Zgodovinopisje razume kot besedilno mistifikacijo, zgodovino kot subjektivni besedilni konstrukt, podprt s psevdodokumentarističnimi pričevanji, z izvirnim in lažnim dokumentarističnim gradivom, z apokrifnimi in simuliranimi dokumenti, z lažnimi citati, z lažnimi rokopisi in (ponarejenimi) ponaredki.
V romanu je vsemu pripisana resničnost, zato vse deluje kot resničnost, ne sprašujemo se o »resničnosti« letnic rojstev ali smrti (npr. Dostojevskega, ki ni umrl leta 1882, temveč leta 1881), ob celi vrsti trditev (npr. da je Parkinson izumitelj avtoštopa, da je prvi opravil operacijo na odprtem srcu, da so parkinsonisti sprožili prvo svetovno vojno, da evet v turščini pomeni ne ...) se nasmehnemo, vendar jim znotraj pripovednega sveta verjamemo, tj. jih imamo za resnične, kajti fikcija, predstavljena kot fakcija, ki ne skriva (mistificira) svoje fikcijskosti, funkcionira kot fakcija.

Odlomek:

Če se v kleteh arhiva ne dogaja nič pomembnega, če je fascikel (pozneje imenovan Vzpon in padec Parkinsonove bolezni) anoreksičen, brezupno oddaljen od resne zgodovinske študije, pa se v zasebnem življenju našega zgodovinarja kažejo prve patološke spremembe. Nekega večera se vrne domov in zagleda soprogo Valentino Nikolajevno, ki se naga češe pred ogledalom – običajen prizor v ruskih domovih srednjega razreda. Vendar kmalu sledi nekaj nenavadnega, nekaj izjemno vznemirjajočega za psiho, oblikovano v sistemu, utemeljenem na materializmu. Valentina na možev pozdrav odgovori skozi ritno luknjo: »Zdravstvuj, daragoj!« Voznesenski se po prvem šoku po uteho zateče v racionalizacijo. Za vse okrivi preutrujenost. Vse pripiše živčni izčrpanosti. Kratkotrajnim motnjam percepcije. Vendar naš zgodovinar ne ve (ali ne želi vedeti) nečesa pomembnega: motnje percepcije ne obstajajo. Vidiš to, kar vidiš, in to moraš prenesti, kakor veš in znaš. (Skoraj takoj je vse povedal Eduardu Mandarinovu, pesniku, od katerega smo vse to tudi izvedeli, ne toliko zato, da bi se mu zaupal, temveč bolj v upanju, da mu bo Mandarinov rekel »pusti neumnosti«, kar je v določenem smislu tudi storil. »Lej,« je rekel Mandarinov, »cele dneve prebiraš rokopise notoričnih pijancev. A misliš, da to lahko mine brez posledic?«)
Voznesenski, delno pomirjen, nadaljuje raziskovanje arhivskega gradiva. Vendar precej več izve o notranji strukturi in skritem smislu arhiva samega kot o predmetu svojega raziskovanja. Spozna, da arhiv ni kolektivni spomin, temveč kolektivna pozaba sveta. Da imajo človeške skupnosti, tako kot njihovi sestavni deli – ljudje – podzavest, domišljijo in fantazije. Da so raziskovalci arhivov neka vrsta virusa. Vseeno pa se kaže napredek. Pravzaprav – pomemben napredek. Najde izvod prepovedane revije Novo življenje s Parkinsonovim člankom Zgodovina moje bolezni. V članku najde pomembne reference, ki do neke mere zožijo področje raziskovanja. Voznesenski je vzhičen. Vzhičenost, to je pravilo, vodi v potrtost. Istega večera se zaloti pri zelo zelo vznemirjajočem polzavednem opravilu. Voznesenski sedi in gleda televizijo, trga velike kose časopisnega papirja iz Pravde, si jih daje v usta in jih s slastjo golta. Izjemno neprijetna situacija. Da je Valentina Nikolajevna tistega večera govorila skozi ritno luknjo (in nekajkrat skozi isto odprtino govorila v spanju), se lahko pripiše nepopolnostim percepcije. Ni pa je takšne utrujenosti, tako nepopolne percepcije, s čimer bi se lahko upravičilo neovrgljivo dejstvo, da jé papir in da ob tem čuti velikansko spiritualno zadovoljstvo.
Te noči Voznesenski sploh ni spal.
Mandarinov ga je kmalu pomiril. »Fedja,« je rekel poet, »živiš med papirji, spreminjaš se v papir, je kaj čudnega, če tu in tam odtrgaš in poješ kakšen košček? Sploh pa, odrasli smo v sistemu, v katerem je bilo področje tistega, čemur se reče normalno, precej ozko. Treba je razširiti um. Kdove kaj vse jedo ljudje na Zahodu. Pomembna je samozavest. Jej, kar bi rad jedel.« Voznesenski je najbrž pomislil: »Res, kaj pa je tako slabega, če jem papir. Papir je celuloza. To je, kot da bi jedel zelje.« Kakorkoli že, Voznesenski je, ne povsem brez strahu, nadaljeval mukotrpno delo v arhivu. Prej omenjene reference so ga usmerile k razdelku Dostojevski, enemu največjih v arhivu, katerega površina je enaka površini Bolgarije. Tu je težko delati zaradi divjih hord literarnih zgodovinarjev, zdravnikov, filozofov, svetih norcev, zdolgočasenih in ponorelih, ki parazitirajo na zapuščini Fjodorja Mihajloviča. Ampak ni druge. Če bo neovrgljivo ugotovil, da je bila epilepsija velikega pisatelja pravzaprav maska za Parkinsonovo bolezen, če bo vzpostavil zvezo med Parkinsonom in Dostojevskim, bo to prvorazredno znanstveno dejstvo. Kakor tudi vse v zvezi z Dostojevskim. Vznemirjajočemu poteku stvari pa kot da ni videti konca. Voznesenski pride do odkritja, ki ga nikakor ne sme odkriti noben Rus: ne samo, da Dostojevski ni bolehal za parkinsonizmom, tudi za famozno epilepsijo ni bolehal: občasni, ne tako pogosti »napadi« nečesa so bili posledica živčne izčrpanosti zaradi dolgih ur, preživetih za igralniško mizo, in bi jih zelo težko zvedli na diagnozo tega ničevega, trivialnega, novodobnega parkinsonizma, ki z realnim parkinsonizmom nima nič skupnega.
Naš zgodovinar je, priča Mandarinov, na robu obupa. Zakaj odkrivati stvari, ki jih ne želi izvedeti? Ki jih nihče ne sme odkriti? Zakaj bi iz skladišča prepovedanih knjig odnesel podatke, ki jih bodo, še bolj prepovedane in še bolj nedostopne, po hitrem postopku vrnili tja? Mogoče skupaj z njim, z Voznesenskim, predelanim v papir. Spremenjenim v nezanesljiv dokument. Voznesenski se odloči, da se ne bo več ukvarjal z ukletim raziskovanjem in da se bo posvetil donosnejšemu, družbeno sprejemljivejšemu delu. Za začetek si gre odpočit v svojo dačo v Podmoskovju. Nekaj dni tudi dejansko počiva. Potem pa se, nekega jutra, sooči z zelo zelo vznemirjajočim dogodkom.
Zbudi se v svinjaku, med svinjami. Prejšnji večer ni bil pijan. Tudi večer pred tem ne. Voznesenski pravzaprav nikoli ali skoraj nikoli ne pije.
.
.
Oglejte si ostale knjige tega avtorja
.
.
Oglejte si vse knjige tega avtorja
.

O avtorju - Svestislav Basara

Obvestite me o novi knjigi tega avtorja

Želite, da vas po elektronski pošti obvestimo, ko izide nova knjiga ali ponatis katere od knjig tega avtorja?

DA - obveščajte me o novostih avtorja
.

Srbski pisatelj, 1953

Svetislav Basara je doslej objavil več kot dvajset književnih del, romanov, zbirk povesti in esejev. Je dobitnik številnih literarnih nagrad. Za roman Vzpon in padec Parkinsonove bolezni je leta 2006 prejel najvišjo literarno nagrado za prozo v Srbiji – NIN-ovo nagrado za roman leta. V njem se je po daljšem premoru, ko so nastajali romani in eseji, vpeti v »tukaj in zdaj« Srbije po razpadu skupne države, vrnil k prepoznavni pisavi, s katero je v osemdesetih letih 20. stoletja prepričal tako stroko kot bralce (predvsem z romanoma Fama o biciklistima in Na gralovom tragu) in ki jo zaznamujejo prepletanje fikcije in fakcije, apokrifna dokumentarnost ter postmodernistično kolažiranje.

.
.
.

Podrobnosti o izdelku

  • Obseg/št. strani: 200
  • Datum Izida:
  • Jezik: slovenski
  • Vezava: Trda
  • ISBN/EAN: 9789612414986
  • Mere izdelka vxš: 22 x 13,5 cm
  • Založba Modrijan Založba, d.o.o.
  • Avtor:
  • Povprečna ocena:
    Ocena kupcev: 0
    (0)
Oglejte si več iz oddelkov:

Mnenja kupcev

  0  ocen:
5 zvezdice
0%
(0)
4 zvezdice
0%
(0)
3 zvezdice
0%
(0)
2 zvezdice
0%
(0)
1 zvezdica
0%
(0)
Povprečna ocena kupcev:
Ocena kupcev: 0
(0 ocen uporabnikov )
.
Ocenite izdelek s klikom na zvezdice:
 
.
.
.
.
.

Oznake kupcev o tem izdelku

Kliknite na posamezno oznako za prikaz vseh izdelkov označenih s to oznako:

Dodaj oznako:

Dodaj
.