.
 
.

Vse o strasti (Trda)

Avtor: , Prevajalec: Neža Kralj
4 (5  ocen uporabnikov )

.
Redna cena: 29,95 €
Rok dobave: 2-3 dni.
.
.
Količina:  
.
Strošek dostave je enoten za celo Slovenijo in znaša 2,95 €, ne glede na količino in vrsto kupljenih izdelkov.

Številni izdelki imajo oznako "brezplačna dostava", kar pomeni, da v prmeru nakupa takšnega izdelka poštnine ne boste plačali. 

Več o dostavi
Emka.si omogoča naslednje načine plačila:
  • z gotovino ob prevzemu (velja le za fizične osebe),
  • s plačilno oziroma kreditno kartico (Mastercard, Visa, ActivaMaestro, Activa, Diners, American Express),
  • s storitvijo Moneta (Mobitel in Simobil)
  • Plačilo po predračunu (pravne osebe)
  • Račun z odlogom plačila (za javna podjetja)
Več o plačilih

Pri vsakem izdelku je naveden predviden rok dostave. Glede na to katere izdelke izberete, se vam pri oddaji naročila prikaže tudi končni predviden datum dobave vašega pakete.

Večino izdelkov dostavljamo iz lastne zaloge, zato so naši dobavni roki zelo kratki.

Ko vam bomo poslali paket boste o tem obveščeni tudi po emailu. V emailu bo navedena številka vašega paketa ter povezava do Pošte Slovenije, kjer boste lahko preverili natančen status dostave.

Več o dostavi

To je spletna cena
Shrani v seznam želja
.

.
Kdor je kupil ta izdelek, je kupil tudi...
.

Opis

Gyles Rawlings se odloči, da bo vzel usodo v svoje roke. Poročil se bo z uglajeno damo, ki mu bo rojevala sinove in spregledala njegove skoke čez plot. Zdi se, da Francesca ustreza vsem njegovim zahtevam. Za skoke čez plot pa je že srečal lepo in drzno sireno, ki bo zaradi svojega ognjevitega značaja imenitna ljubica. Toda pred oltarjem Gyles odkrije, da je njegova žena drzna zapeljivka iz njegovih najbolj skrivnih sanj. Dolgo se je bal, da bo našel strast in ljubezen v eni ženski. Toda ko se mu svet obrne na glavo, si Gyles obsedeno želi osvojiti samo nekaj, na kar ni prej niti pomislil: srce svoje žene.

ODLOMEK:

London
Avgust 1820

»Dober večer, milord. Vaš stric je prišel. Čaka vas v knjižnici.«

Gyles Frederick Rawlings, peti grof Chillingworth, si je nehal slačiti plašč. Nato je skomignil z rameni in prepustil težko oblačilo čakajočemu strežaju. »Tako?«


»Če sem ga prav razumel, se bo lord Walpole kmalu vrnil na lambournski grad. Zanima ga, ali imate kakšno sporočilo za grofovo vdovo.«


»Torej bi rad slišal zadnje govorice, saj ve, da brez njih ne sme pred mamo in teto,« je zamrmral Gyles in si popravil zapestnike.


»Seveda, milord. Poleg tega se je prej oglasil tudi gospod Waring. Ko sem mu zatrdil, da boste zvečer doma, je obljubil, da se bo vrnil, takoj ko boste želeli.«


»Hvala, Irving.« Gyles je stopil v svojo vežo. Za njim je nevidni služabnik tiho zaprl vhodna vrata. Obstal je sredi zeleno-belih ploščic in se ozrl nazaj k Irvingu, ki je potrpežljivo čakal v črni strežajski suknji. »Pokličite Waringa.« Gyles je odšel po hodniku. »Pošljite ponj kočijo in služabnika, saj je že pozno.«


»Takoj, milord.«


Drug izurjeni služabnik mu je odprl vrata knjižnice. Gyles je vstopil in vrata so se zaprla za njim.


Njegov stric Horace Walpole je sedel na blazinjaku z iztegnjenimi nogami in napol praznim balonastim kozarcem s konjakom. Odprl je eno in še drugo oko ter se vzravnal. »Pa si le prišel, dečko. Bal sem se, da se bom moral vrniti brez novic. Ravno sem tuhtal, kakšno izmišljotino bi jima lahko napletel.«


Gyles je stopil k stojalu s steklenicami. »Mislim, da lahko prizanesem vaši domišljiji. Kmalu se bo oglasil Waring.«


»Tvoj novi poslovni družabnik?«


Gyles je pokimal. S kozarcem v roki je stopil k najljubšemu naslanjaču in se pogreznil v udobne usnjene blazine. »Neko zadevo preverja.«


»Oh? Kakšno zadevo?«


»S kom naj se poročim.«


Horace je ostrmel in se vzravnal. »Pri moji veri! Torej misliš resno?«


»O poroki se ne bi nikoli šalil.«


»To je pa lepo slišati.« Horace je naredil pošten požirek konjaka. »Henni je rekla, da razmišljaš o tem, vendar ji nisem verjel. Vsaj do zdaj ne.«


Gyles se mu je suho nasmehnil. Horace je bil njegov varuh, odkar mu je umrl oče pri sedmih letih. Horace ga je torej vodil skozi otroštvo in mladost. Toda očitno ga je lahko še vedno presenetil. Njegova teta Henrietta, ki so jo vsi klicali Henni, pa je bila povsem druga pesem. Očitno je nagonsko vedela, o čem razmišlja, ko je šlo za pomembne zadeve, čeprav je bil v Londonu, ona pa v njegovi rezidenci v Berkshiru. Tudi svoji materi, ki je prav tako živela na lambournskem gradu, je bil že dolgo hvaležen, ker je zadržala svoje domneve zase. »Zame je poroka bolj ali manj neizbežna.«


»Seveda,« se je strinjal Horace. »Nihče od nas ne bi prenesel, če bi te nasledil Osbert, še najmanj pa on sam.«


»O tem me redno obvešča tudi stara teta Millicent.« Gyles je pokimal proti veliki pisalni mizi v sobi. »Vidite tisto debelo pismo? V njem spet zahteva, da izpolnim dolžnost do družine, si izberem primerno dekle in se čim hitreje poročim. Vsak teden


prejmem enega. Nikoli mi ne pozabi pisati.«


Horace se je skremžil.


»Poleg tega me Osbert ob vsakem srečanju gleda kot svojega edinega rešitelja.«


»No, saj si njegova edina rešitev. Če se ne poročiš in ne spočneš dediča, bo to doletelo njega. Človek bi se kar zjokal ob misli, da bi lahko Osbert podedoval grofovski naslov.« Horace je izpil kozarec. »Vseeno si ne bi mislil, da te bosta stara Millicent in Osbert prignala pred oltar.«


»Bog ne daj! Toda vam in Henni moram priznati, da se nameravam kmalu poročiti, vendar po svoji volji. Navsezadnje mi je že petintrideset let. Če bom odlašal z neizbežnim, bo samo še bolj boleče. Že tako se bom težko privadil zakonu.« Vstal je in mu pomolil roko.


Horace se je skremžil in mu izročil kozarec. »Zakon je vražja reč. Verjemi mi na besedo. Si prepričan, da te niso spodbudile vse poroke pri Cynsterjevih?«


»Ravno danes sem bil pri njih v Somershamu. Družinsko slavje je bilo posvečeno novim ženam in otrokom. Na lastne oči sem se lahko prepričal, da imate še kako prav.«


Napolnil jima je kozarca in skušal odriniti misel na zadnjo peklensko spletko svojega starega prijatelja Vraga Cynsterja.


»Vrag in drugi Cynsterjevi so me izvolili za častnega člana njihove družine.« Obrnil se je od stojala s steklenicami, podal Horaceu kozarec s pijačo in spet sedel. »Poudaril sem, da smo si sicer podobni po značaju, vendar nisem in nikoli ne bom pravi Cynster.«


Ne bo se poročil iz ljubezni. Vragu je že leta zagotavljal, da ne bo delil iste usode kot Cynsterjevi. Vsi Cynsterjevi so namreč po legendarno uspešnem slovesu lahkoživcev neizbežno podlegli ljubezni in pristali v naročju izbrane dame. V skupini, ki so jo vsi poznali kot Bar Cynster, jih je bilo šest, zdaj pa so se vsi z vsem srcem in dušo posvečali ženam in potomcem. Če je kdaj začutil kanček zavisti, je čustvo zakopal globoko vase. Takšna cena se mu je zdela previsoka in si je ni mogel privoščiti.


Horace je prhnil. »Cynsterjevi slovijo po porokah iz ljubezni. Očitno je to postala najnovejša modna muha. Toda verjemi mi, da tudi dogovorjene poroke niso tako slaba zamisel.«


»Misli mi berete. V začetku poletja sem Waringu naročil, naj poišče kandidatke s primernimi lastnostmi za grofico.«


»S primernimi lastnostmi?«


»Če se ne bom poročil iz ljubezni, se lahko zaradi česa drugega. « Želel je najti dober razlog za svojo izbiro, da se njegova izbranka ne bi predajala utvaram, zakaj si je izbral prav njo. »Naročil sem mu, da mora biti moja bodoča grofi ca lepo vzgojena, ubogljiva, uglajena, olikana in omikana.« Želel si je damo, ki mu bo stala ob strani in ga pustila pri miru, oziroma pohlevno ženo, ki mu bo rodila otroke in čim manj motila njegovo življenje.


Srknil je požirek konjaka. »Poleg tega sem Waringa prosil, naj izsledi trenutnega lastnika posestva Gatting.«


Horace je razumevajoče pokimal. Gattingovina je bila nekoč del lambournske posesti. Brez nje je bila grofovska rezidenca kot kolač, ki mu manjka kos. Že Gylesov oče in ded sta si prizadevala pridobiti to zemljo nazaj.


»Waring je odkril, da je posestvo prešlo na nekega oddaljenega sorodnika. Ob smrti ga je zapustil hčeri, ki je trenutno godna za možitev. Očitno je Waring kaj izvedel o omenjeni hčeri.«


»Torej je godna za možitev?«


Gyles je pokimal, ko se je oglasil zvonec v veži in odmeval po hiši. Takoj nato so se odprla vrata knjižnice.


»Gospod Waring, milord.«


»Hvala, Irving.«


V sobo je vstopil čokat moški na začetku tridesetih let z okroglim obrazom in kratko pristriženimi lasmi. Gyles mu je pomignil, naj mu sede nasproti. »Lorda Walpola že poznate? Bi kaj popili?«


»Ne, hvala! Ni treba, milord.« Waring je pokimal Horaceu in sedel z usnjeno torbo na kolenih. »Vem, da se vam mudi, zato sem vam pustil sporočilo.«


»Seveda. Očitno imate novico zame.«


»Tako je.« Waring si je nataknil naočnike na nos in izvlekel pole papirja iz torbe. »Kot že vemo, je gospod živel v Italiji z družino. Očitno sta oba roditelja, Gerrard Rawlings in njegova žena Katrina, umrla skupaj. Njuna hči Francesca Hermiona Rawlings se je vrnila v Anglijo ter se pridružila stricu in varuhu, siru Charlesu Rawlingsu, v Hampshiru.«


»Kolikor se spominjam, sta Charles in Gerrard sinova Francisa Rawlingsa, kajne?« je vprašal Gyles in počasi vrtel kozarec s konjakom.


Waring je prelistal med papirji in pokimal. »Tako je. Francis Rawlings je ded omenjene dame.«


»Francesca Hermiona Rawlings.« Gyles je razmišljal. »Kaj pa ste izvedeli o dami sami?«


»O tem je bilo laže poizvedovati, kot sem pričakoval. Družina je imela veliko obiskov. Poznali so jih vsi člani visoke družbe, ki so potovali po severni Italiji. O dami so mi pripovedovale lady Kenilworth, gospa Foxmartin, lady Lucas in grofica Morpleth.«


»In kaj pravijo?«


»Vse so jo opisovale kot čudovito mlado damo, prijetno in priljubljeno. Stari lady Kenilworth se je zdela zelo zabavna. Grofica pa pravi, da je mlada dama izjemno uglajena.«


»Kdo jo je opisal kot 'priljubljeno'?« je vprašal Horace.


»To so trdile vse … ali vsaj nekaj v tem smislu.« Waring je ošinil zapisane izjave in mu jih ponudil.


Gyles jih je vzel in preletel. »Vse izjave skupaj dokazujejo, da gre za 'vzor čednosti'.« Dvignil je obrvi. »Saj veste, kaj pravijo o podarjenem konju.« Poročila je predal Horaceu. »Kaj pa drugo?«


»Gospodična Rawlings je stara triindvajset let, vendar se uradno ali neuradno ni nikoli omenjalo njene poroke. Pravzaprav je omenjene dame že nekaj časa niso srečale. Čeprav je večina poznala tragično smrt njenih staršev in so vedele, da se je vrnila v Anglijo, je od tedaj niso več videle. Zdelo se mi je čudno, zato sem začel poizvedovati. Gospodična Rawlings živi pri stricu v dvorcu Rawlings blizu Lyndhursta, vendar nisem v prestolnici odkril nikogar, ki bi v zadnjih letih srečal mlado damo, njenega varuha ali katerega drugega člana gospodinjstva.«


Waring ga je pogledal. »Če želite, lahko pošljem tja nekoga, ki bi ocenil stanje na lastne oči in diskretno poizvedel.«


Gyles je razmišljal o njegovem predlogu, vendar ga je premagala nepotrpežljivost. Želel se je čim prej poročiti in pozabiti na zadevo. »Ne, sam se bom ukvarjal s tem.« Ošinil je Horacea in se mu cinično nasmehnil. »Včasih je tudi prednost, če si glava družine.«


Gyles je pohvalil Waringa za odlično opravljeno delo in ga pospremil v vežo. Horace jima je sledil. Odšel je takoj za Waringom in mu ob slovesu dejal, da se namerava naslednji dan vrniti na lambournski grad. Vhodna vrata so se zaprla. Gyles se je obrnil in se začel vzpenjati po širokih stopnicah.


V njegovem domu sta vladala nevsiljiva eleganca in starinsko razkošje, vendar je bila hiša prazna in hladna. Kljub njeni trdnosti in večni lepoti ji je primanjkovalo človeške topline. Ko se je z vrha ozrl na mogočno stopnišče, je sklenil, da je skrajni čas, da si poišče damo in popravi omenjeno pomanjkljivost.


Francesca Hermiona Rawlings je bila daleč pred drugimi kandidatkami, poleg tega pa si je resnično želel spet priti do Gattingovine. Čeprav so bile na seznamu še druge mlade dame, so bile odlike gospodične Rawlings daleč najboljše. Seveda bi se lahko vseeno izkazalo, da ni primerna, toda o tem bo razmišljal jutri.


Če je hotel vzeti usodo v svoje roke, se ni smel obirati.

*

Naslednje jutro se je odpeljal v Hampshire. V Lyndhurst je prispel zgodaj popoldne. Pri znaku za gostišče Pri lyndhurstskem grbu je zapeljal s ceste. Zahteval je sobo in prepustil serca v oskrbo svojemu lakaju Maxwellu. Izposodil si je krepkega rjavca in odjezdil v dvorec Rawlings.



Zgovorni krčmar mu je zaupal, da živi njegov oddaljeni sorodnik, sir Charles Rawlings, precej odmaknjeno v samoti New Foresta. Toda pot do dvorca sredi gozdov je bila dobra, vrata vanj pa odprta. V peketu rjavčevih kopit je prijezdil na peščeni privoz. Drevje se je razredčilo in pred njim se je odprl razgled na široko trato okrog hiše iz svetlo rdečih opek z zatrepi, zobčastimi nadzidki in s samotnim stolpičem. Čeprav nobeden od prizidkov ni bil nov ali iz zadnjega stoletja, je bil skromni dvorec dobro ohranjen.


Od starega kamnitega zidu pred hišo do trate okrog okrasnega jezera so se raztezale cvetlične grede. Med hišo in zidom je ležal vrt, za njim pa je rastlo okrasno grmičevje. Gyles je zategnil vajeti in se ustavil pred glavnim vhodom.


Zaslišal je stopinje. Razjahal je in predal vajeti hlapcu, ki je pritekel do njega. Povzpel se je po stopnicah in potrkal na vrata.


»Dober dan, gospod. Želite?«


Premeril je obilnega strežaja. »Grof Chillingworth. Prišel sem obiskat sira Charlesa Rawlingsa.«


Strežaj ni niti trznil. »Seveda, gospod – milord. Izvolite naprej. Siru Charlesu bom sporočil, da ste prišli.«


Pospremil ga je v sprejemnico in odšel po gospodarja. Gyles se je sprehajal po sobi in čutil še večjo nestrpnost, ker mu je uspelo prehiteti usodo. Kriv je bil seveda Vrag. Čeprav je bil samo častni Cynster, ni hotel izzivati sreče. Vrata so se odprla in Gyles se je obrnil. V sobo je vstopil gospod, ki bi bil lahko z enako vitko in visoko postavo ter rdečkasto rjavimi lasmi njegov starejši, blažji in bolj utrujeni dvojnik.


Čeprav ni še nikoli srečal sira Charlesa Rawlingsa, je v njem takoj prepoznal sorodnika.


»Chillingworth? Lepa reč!« Charles je pomežiknil. Opazil je njuno podobnost in pozabil na vprašanje, ki mu ga je hotel zastaviti. Za hip se je zmedel, nato pa spet zbral. »Dobrodošli, milord. Čemu ste nas obiskali?«


Gyles se je nasmehnil in mu povedal.


 

.
.
Oglejte si ostale knjige tega avtorja
.
.
Oglejte si vse knjige tega avtorja
.

O avtorju - Stephanie Laurens

Obvestite me o novi knjigi tega avtorja

Želite, da vas po elektronski pošti obvestimo, ko izide nova knjiga ali ponatis katere od knjig tega avtorja?

DA - obveščajte me o novostih avtorja
.

Stephenie Laurens je pričela s pisanjem, da se je umaknila iz dolgočasnega sveta profesionalne znanstvenice. Rodila se je na Šrilanki, ko je bila ta še Cejlon, angleška kolonija. Strši so se izselili s Šrilanke, ko je bila stara 5 let in se naselili v Melbournu v Avstraliji. Tu se je Stephenie šolala in šolanje zaključila kot doktorica biokemije.
Skupaj z možem sta ubrala staro pot od Katmanduja do Londona, preko severne Indije, doline reke Ganges, v Kašmir, nato preko Pakistana, Afganistana, Irana vse do Kaspijskega jezera, pa preko Turčije in cele Evrope vse do Londona.
V Angliji sta se nato zaposlila kot znanstvena raziskovalca. Živela sta v koči iz 16. stoletja v Kentu in obdajali so ju zeleni travniki, zaščitene izkopanine rimske vile iz 1. stoletja ter dvorec iz 14. stoletja, ki je bil še vedno v lasti njegovih prvotnih lastnikov. V Angliji sta preživela 4 leta in se nato vrnila v Melbourne, Avstralija. Med svojim bivanjem v Evropi sta raziskovala Anglijo, Francijo, Španijo, Portugalsko in severno Italijo.
Po vrnitvi v Avstralijo sta oba nadaljevala z delom raziskovalcev, Stephenie na področju raziskovanja raka, kjer je s časoma odprla tudi svoj raziskovalni laboratorij. Vendar pa je usoda imela drugačne plane.
Stephenie je od nekdaj rada prebirala romantične romane in ko ji je nekega dne zmanjkalo knjig, se je odločila, da bo sama napisala svoj roman. Pravi, da ga je najverjetneje zaključila le zato, ker jo je strašno zanimalo, kako se bo končal. Tako je nastal njen prvenec The Tangled Reins. Nato je s pisanjem nadaljevala in napisala še 7 zgodovinskih romanov (Regency ropmances). In nekje v tem času je spoznala, da je življenje znanstvenice nadvse stresno in da lahko živi tudi kot pisateljica, saj so njene knjige že dosegale visoka mesta na lestvicah najbolj branih. Tako se je Stephenie upokojila kot znanstvenica in sedaj svoj čas izrabi za pisanje novih razburljivih ljubezenskih zgodb.

.
.
.

Podrobnosti o izdelku

  • Obseg/št. strani: 452
  • Datum Izida:
  • Jezik: slovenski
  • Vezava: Trda
  • ISBN/EAN: 9789616837514
  • Mere izdelka vxš: 13,7 x 21 cm
  • Založba Anu Elara
  • Avtor:
  • Prevajalec: Neža Kralj
  • Povprečna ocena:
    Ocena kupcev: 4
    (5)
Oglejte si več iz oddelkov:

Mnenja kupcev

  5  ocen:
5 zvezdice
60%
(3)
4 zvezdice
20%
(1)
3 zvezdice
0%
(0)
2 zvezdice
0%
(0)
1 zvezdica
20%
(1)
Povprečna ocena kupcev:
Ocena kupcev: 4
(5 ocen uporabnikov )
.
Ocenite izdelek s klikom na zvezdice:
 
.
.
.
.
.
 
Anonimno 5
Napisal Anonimno, dne 4.2.2012
Fantastično branje, toplo priporočam.
.

Oznake kupcev o tem izdelku

Kliknite na posamezno oznako za prikaz vseh izdelkov označenih s to oznako:

Dodaj oznako:

Dodaj
.