.
 
.

Vojna po vojni: Štajerske kmečke družine v dvajsetih letih 20. stoletja

Avtor:

.
Redna cena: 12,50 €
Rok dobave: 2-3 dni.
.
.
Količina:  
.
Strošek dostave je enoten za celo Slovenijo in znaša 2,95 €, ne glede na količino in vrsto kupljenih izdelkov.

Številni izdelki imajo oznako "brezplačna dostava", kar pomeni, da v prmeru nakupa takšnega izdelka poštnine ne boste plačali. 

Več o dostavi
Emka.si omogoča naslednje načine plačila:
  • z gotovino ob prevzemu (velja le za fizične osebe),
  • s plačilno oziroma kreditno kartico (Mastercard, Visa, ActivaMaestro, Activa, Diners, American Express),
  • s storitvijo Moneta (Mobitel in Simobil)
  • Plačilo po predračunu (pravne osebe)
  • Račun z odlogom plačila (za javna podjetja)
Več o plačilih

Pri vsakem izdelku je naveden predviden rok dostave. Glede na to katere izdelke izberete, se vam pri oddaji naročila prikaže tudi končni predviden datum dobave vašega pakete.

Večino izdelkov dostavljamo iz lastne zaloge, zato so naši dobavni roki zelo kratki.

Ko vam bomo poslali paket boste o tem obveščeni tudi po emailu. V emailu bo navedena številka vašega paketa ter povezava do Pošte Slovenije, kjer boste lahko preverili natančen status dostave.

Več o dostavi

To je spletna cena
Shrani v seznam želja
.

.
Kdor je kupil ta izdelek, je kupil tudi...
.

Opis

»Veliko ljudi ne smatra za zločin, kar zakon v raznih državah prepoveduje.« Tako je v svojih neobjavljenih spominih zapisal dr. Ivan Jurečko, sodni izvedenec mariborskega Okrožnega sodišča v dvajsetih letih 20. stoletja.
Prva svetovna vojna je močno zamajala usidrane patriarhalne vzorce v kmečkih družinah, hkrati pa izrazito vplivala na psihično stanje mnogih vojakov. Po vrnitvi iz vojne s svojimi družinami niso več mogli vzpostaviti medsebojnih odnosov, kakršni so vladali pred vojno. Neizbežne vsakodnevne konflikte so pogosto reševali s strahovitim nasiljem, ki je tudi v prvih letih miru izpodrinjalo besedno sporazumevanje. Medtem ko je mariborsko Okrožno sodišče v letih 1904–1914 beležilo manj kot deset primerov umorov oz. poskusov umorov v intimnopartnerskih zvezah, je bilo v letih 1915–1929 takih primerov več kot štirideset, prav vsi pa so se zgodili zunaj urbanih središč, torej na podeželju.
Z duševnim zdravjem vojnih veteranov se nova jugoslovanska država ni utegnila sistematično ukvarjati, a se je pojava posttravmatskega sindroma zavedala, saj so bili zločinci na ta račun deležni milejše kazni. Travme se torej niso zdravile, so pa same predstavljale nekakšno sprevrženo »zdravilo« (olajševalno okoliščino). Njihove posledice so poleg nekdanjih vojakov najbolj občutili njihovi najbližji, saj kljub miru težav in sporov niso zmogli reševati na razumen način. Videti je bilo, da se za marsikaterega vojaka vojna sploh ni končala, potem ko je, kot je ugotavljal tudi dr. Jurečko, nekdanji frontni zdravnik, »zbudila najnižje instinkte ljudi«.
Na podlagi kazenskih spisov mariborskega Okrožnega sodišča, ki jih hrani Pokrajinski arhiv Maribor, je avtorica vzela pod drobnogled štiri družine v trenutku, ko je njihov vsakdan razklal zločin – nasilna smrt ženske kot rezultat zaostritve v intimnopartnerski zvezi. Sicer ločeni primeri so simbolno povezani še po drugi plati: ob nenavadni časovni in geografski bližini jih druži dejstvo, da je v vseh neposredno ali posredno prisoten vojak kmečkega porekla kot anonimni akter prve svetovne vojne. Prva in obenem najobsežnejša tematizacija je pripoved o prepirov polnem zakonu Katarine (Kate) in Karola Živko, ki se je aprila 1920 zaključil z obešenjem žene na kljuko domačih vrat in utopitvijo komaj rojene hčere zakoncev. Naslednja zgodba govori o ljubezenskem trikotniku med zakoncema Antonom in Julijano Bračko ter njeno sestro Jožefo (Pepo) Razborčan, ki je umrla potem, ko ji je svak in prepovedani ljubimec jeseni 1920 prerezal vrat v bližini domače hiše. Štefan Murko se je leta 1920 vrnil iz vojnega ujetništva v Rusiji, od koder se ni oglašal, doma pa ga žena Julijana (Jula) ni bila vesela, saj je medtem zagospodarila na kmetiji in rodila dva otroka domačemu hlapcu. Februarja 1921 je Murko ženo vpričo otrok ustrelil, za kar je bil obsojen na pičla dva meseca zapora. Zadnja zgodba govori o ljubezenski zvezi med Ambrožem Malekom in Marijo Brandsteter, ki se je februarja 1921 zaključila z zadavljenjem visoko nosečega dekleta. Grozljivo, a ne tudi nerazumljivo, je spoznanje, da so iznakažena telesa štirih umorjenih žensk odigrala vlogo žrtvenega daru za srečno vrnitev kmečkih skupnosti v urejene odnose po izkušnji kaosa, ki ga je prinesla vojna.

.
.
Oglejte si ostale knjige tega avtorja
.
.
Oglejte si vse knjige tega avtorja
.

O avtorju - Mateja Ratej

Obvestite me o novi knjigi tega avtorja

Želite, da vas po elektronski pošti obvestimo, ko izide nova knjiga ali ponatis katere od knjig tega avtorja?

DA - obveščajte me o novostih avtorja
.
.
.
.

Podrobnosti o izdelku

  • Obseg/št. strani: 160
  • Datum Izida:
  • Jezik: slovenski
  • Vezava: Trda
  • ISBN/EAN: 9789612419684
  • Mere izdelka vxš: 23,5 x 16 cm
  • Založba Modrijan Založba, d.o.o.
  • Avtor:
  • Povprečna ocena:
    Ocena kupcev: 0
    (0)

Mnenja kupcev

  0  ocen:
5 zvezdice
0%
(0)
4 zvezdice
0%
(0)
3 zvezdice
0%
(0)
2 zvezdice
0%
(0)
1 zvezdica
0%
(0)
Povprečna ocena kupcev:
Ocena kupcev: 0
(0 ocen uporabnikov )
.
Ocenite izdelek s klikom na zvezdice:
 
.
.
.
.
.

Oznake kupcev o tem izdelku

Kliknite na posamezno oznako za prikaz vseh izdelkov označenih s to oznako:

Dodaj oznako:

Dodaj
.