Že takrat, ko je njegova glava še težka, noge pa ga še ne ubogajo. S prsti otrok začne raziskovati svet.
Svet, v katerem se je znašel, ko je zapustil mamin trebuh. S prsti začne prepoznavati svoje telo: tukaj so roke, noge, pa trebušček in usta. Prsti so tisto, s čemer otrok najprej vstopi v pravi, resnični svet.
Otroci pozabljajo na svoje prste. Ko se otrok dotakne igračke, ne pomisli, da to zanj počnejo prsti. Tako, kot ne misliš na svoje telo, ko si mlad in te nič ne boli, ne misliš tudi ti na svoje prste. Telo in prsti so isto kot ti. Tako očitno mora biti.
A če imaš srečo, morda kdaj srečaš kakšnega čarovnika.
Eden od njih je Igor Cvetko, avtor knjige Veliko malo prstno gledališče. In ta ti bo zaklical: "Hej! Spomni se prstov! Prsti so tvoji prijatelji in z njimi lahko počneš različne stvari. A pazi! Imajo tudi čarobno moč, da te odpeljejo v deželo čudes. V krasno deželo, ki jo lahko ustvariš z lastnimi prsti. Gledališče. Poskusi in uživaj v njej, moj mali prijatelj!"
.