.
 
.

V okovih ljubezni (Mehka vezava)

Avtor: , Prevajalec: Barbara Golubovac
5 (8  ocen uporabnikov )

Leonida, nezakonska hči ruskega carja, obišče posestvo vojvode Huntleyja. S sabo nosi kup skrivnosti, povezanih s tajno nalogo, ki jo mora čim prej opraviti. Pri iskanju skrivnih pisem v Stefanovi ogromni knjižnici se izkaže za popolno gostjo in vohunko. Stefan, vojvoda Huntley, je očaran nad Leonidino osupljivo lepoto in tančico skrivnostnosti, ki jo obdaja, in čuti neizmerno privlačnost do nje. Leonida pa …

Zgodovinsko ljubezenski roman
.
Redna cena: 20,00 €
Predvideni rok dobave: 7-9 dni.
.
.
Količina:  
.
Strošek dostave je enoten za celo Slovenijo in znaša 2,95 €, ne glede na količino in vrsto kupljenih izdelkov.

Številni izdelki imajo oznako "brezplačna dostava", kar pomeni, da v prmeru nakupa takšnega izdelka poštnine ne boste plačali. 

Več o dostavi
Emka.si omogoča naslednje načine plačila:
  • z gotovino ob prevzemu (velja le za fizične osebe),
  • s plačilno oziroma kreditno kartico (Mastercard, Visa, ActivaMaestro, Activa, Diners, American Express),
  • s storitvijo Moneta (Mobitel in Simobil)
  • Plačilo po predračunu (pravne osebe)
  • Račun z odlogom plačila (za javna podjetja)
Več o plačilih

Pri vsakem izdelku je naveden predviden rok dostave. Glede na to katere izdelke izberete, se vam pri oddaji naročila prikaže tudi končni predviden datum dobave vašega pakete.

Večino izdelkov dostavljamo iz lastne zaloge, zato so naši dobavni roki zelo kratki.

Ko vam bomo poslali paket boste o tem obveščeni tudi po emailu. V emailu bo navedena številka vašega paketa ter povezava do Pošte Slovenije, kjer boste lahko preverili natančen status dostave.

Več o dostavi

To je spletna cena
Shrani v seznam želja
.

.

V kompletu ceneje!

Kupi V okovih ljubezni (Mehka vezava) + Polnočno zapeljevanje (mehka vezava) skupaj ter prihrani dodatnih 1,00 € (2,50%)
  • V okovih ljubezni (Mehka vezava)
    20,00 €
    .
  • +
  • 19,95 € 18,95 €
    .
  • =
  • Skupaj redna cena: 39,95 €
    Skupaj v kompletu: 38,95 €
    Prihranek pri kompletu: 1,00 € (2,50%)
    Dodaj v košarico
Priporočamo tudi:
.
Kdor je kupil ta izdelek, je kupil tudi...
.

Opis

Leonida, nezakonska hči ruskega carja, obišče posestvo vojvode Huntleyja. S sabo nosi kup skrivnosti, povezanih s tajno nalogo, ki jo mora čim prej opraviti. Pri iskanju skrivnih pisem v Stefanovi ogromni knjižnici se izkaže za popolno gostjo in vohunko.
Stefan, vojvoda Huntley, je očaran nad Leonidino osupljivo lepoto in tančico skrivnostnosti, ki jo obdaja, in čuti neizmerno privlačnost do nje. Leonida pa … veže jo dolžnost do njene družine in domovine, zato se čuti razpeto med dolžnostjo in vedno bolj silovitimi čustvi do Stefana. Toda ko se nevarnost in poželenje zapleteta v nevarno mrežo vohunstva in prevar, sta junaka soočena z odločitvijo, ki jo lahko sprejme le ljubezen.


Pogled v knjigo:


1821
Sankt Peterburg, Rusija

Dom grofice Nadje Karkove, ki je stal nedaleč stran od avenije Aleksandra Nevskega, ni bil največji dvorec v soseščini, je bil pa zagotovo najbolj razkošen.
Dvorec je bil zgrajen v klasičnem slogu. Pročelje so krasila številna okna in široka terasa z okroglimi stebri. Grški kipi so s hladno vzvišenostjo gledali prek ograje zgornjega balkona. Morda so samo izražali nestrinjanje nad velikimi vrtovi, ki so obkrožali hišo. Niti malce klasičnega pridiha pa ni bilo v slapovih cvetja, umetelno oblikovanih grmičkih in marmornih fontanah, ki jih je rusko plemstvo naravnost oboževalo.
Prav tako elegantna je bila notranjost z velikimi sobami in visokimi stropi, ki so bili okrašeni z zlatom, škrlatom in safirji. Bujne barve so v dolgih in pustih zimskih mesecih dajale občutek topline.
Pohištvo je bilo deloma iz atlasnega lesa in deloma iz češnjevega. Slog, ki je bil bolj francoski kot ruski, je ustrezal trenutnim grofi činim željam in je predstavljal prijetno nasprotje temnim in resnim slikam flamskih mojstrov. Na domovino so spominjali le okraski, polni draguljev, in žadasti kipci, ki so bili razpostavljeni po vseh sobah.
Razgled pa je bil tisti, ki je dal tej hiši veličastnost.
Zgornja okna so ponujala pogled na cerkve in razkošne palače z bleščečimi koničastimi vrhovi zvonikov in zlatimi kupolami, ki so krasile Sankt Peterburg. Osupljiv razgled je kazal lepoto mesta, pri tem pa ni dal opazovalcu niti malo slutiti, kakšne male napetosti so se bliskovito odvijale po živahnih ulicah.
Gospodična Leonida Karkova, ki je v tej hiši živela vseh svojih dvaindvajset let, je le na hitro občudujoče pogledala skozi okno spalnice, pri čemer jo je bolj razveselilo pozno spomladansko sonce kot znana pokrajina.
Usedla se je pred toaletno mizico z ogledalom in dovolila služkinji Sofiji, da je njene dolge, zlate kodre spela v zapleteno pričesko na vrhu glave in pustila le nekaj kodrov, da so prosto padali in krasili njeno čelo. Stroga pričeska je odlično dopolnjevala njen ovalni obraz z alabastrno belo kožo in poudarjala krhko postavo ter vznemirljivo modre oči, ki so se skrivale za gostimi trepalnicami.
Nikoli ne bo imela materinih temnih las in njene skrivnostne lepote, vendar je kljub temu veljala za privlačno. In kar je še pomembneje – njeni zlati lasje in izrazito modre oči so tako zelo spominjali na očeta, da ni bilo nobenega dvoma o njenem poreklu.
To je bilo morda malce nenavadno, saj je sicer veljala za nezakonsko.
Seveda jo je grof Karkov rade volje priznal za hčer, saj je bil poročen z njeno materjo, ko se je Leonida rodila, zaradi česar je bila v očeh družbe zakonska hči. Vendar je bilo le malo ljudi v Rusiji in prek njenih meja, ki niso vedeli, da je bila njena mati v strastnem razmerju z vladarjem Aleksandrom Pavlovičem, ko se je v naglici poročila z grofom. Prav tako je bilo vsem znano, da je grof nenadoma premogel dovolj rubljev, da je obnovil svoje propadajoče posestvo na obrobju Moskve. Posestvo, ki ga je le redko zapustil, medtem ko je grofica dobila v dar to čudovito hišo in dovolj veliko preživnino, da je lahko vzdrževala eleganten življenjski slog.
To je bila skrivnost, ki so jo poznali vsi, vendar ni o njej nihče govoril na glas. Aleksander Pavlovič je sicer občasno povabil Leonido, naj ga obišče, medtem ko je bil v Sankt Peterburgu, vendar se je le redko pojavljal v njenem življenju, in še takrat je bil preveč odsoten in dobrohoten, da bi v njem lahko videla očeta.
Zagotovo si ni želela še enega starša, je skesano priznala, ko je njena mati nenadoma vstopila v sobo. Ogrnjena je bila v češnjev til, njeno bujno telo je objemala obleka iz srebrnega satena, v črnih, svetlečih se kodrih pa je imela ujemajoče se srebrne trakove.
Njena lepota je bila tako dramatična kot njen vstop, čeprav jo je kazil neodobravajoč izraz na obrazu, ko je s temnimi očmi preletela moder in smetanast damast, za katerega je Leonida vztrajala, da morajo z njim opremiti njene sobane.
Nadja Karkova ne bo nikoli razumela Leonidine želje po preprostosti.
»Mati.« Leonida se je obrnila na stolu in oprezno, s presenečenjem v glasu pozdravila grofico. Nobenega dvoma ni bilo, da je mati in hči povezovala globoka ljubezen, toda Nadja je imela močno voljo in je pohodila vse, kar ji je stopilo na pot, vključno z Leonido. »Kaj počnete tu?«
»Sofija, s hčerko bi govorila na samem,« je naznanila.
Zajetna služkinja, ki je bila hči Leonidine angleške varuške, se je priklonila in skrivaj pomežiknila Leonidi. Preveč je bila vajena Nadjine ljubezni do melodrame, da bi bila užaljena.
»Seveda.«
Leonida je počakala, da je služkinja zapustila sobo in zaprla vrata za sabo, nato pa je vstala in vzravnala hrbet.
Z grofico se je bilo vedno bolje soočiti na nogah.
Sicer pa zaradi tega ni imela nič slabših možnosti, da bo poteptala njeno mnenje.
»Se je kaj zgodilo?« je hotela vedeti.
Nadja je ostala sama s hčerko, vendar je kljub temu prav nenavadno oklevala, da bi razkrila bistvo svojega obiska.
Namesto tega je počasi odkorakala proti široki postelji, prekriti s smetanasto svilo.
»Ali si ne morem samo zaželeti zasebnega pogovora s hčerko?«
»To se zgodi redko,« je zamrmrala Leonida. »Sploh pa nikoli ob tako zgodnji uri.«
Nadja se je nasmehnila. »Povej mi, ma petite, ali se mi posmehuješ zaradi moje ležernosti ali mi hočeš očitati, da nisem predana mati?«
»Nič od tega. Samo iščem pojasnilo za ta nepričakovani obisk.«
»Mon Dieu.« Nadja je potegnila rumenkasto rjavo muslinasto obleko s postelje in preučevala temno rdeče granate, ki so bile v dveh vrstah našite okoli skromnega izreza.
»Želim si, da bi dovolila, da ti obleke zašije moja modistka. Če kdo misli, da si dolgočasna buržujka in ne lepa ruska plemkinja, mu tega sploh ne moreš zameriti.
Leonida, ne smeš pozabiti na svoj položaj.«
Ta pogosto slišani argument zagotovo ni izvabil matere iz postelje ob tako zgodnji uri.
»Kot da bi sploh lahko kdaj pozabila,« je zamrmrala Leonida.
Nadja je s temnimi očmi pogledala Leonido. »Kaj si rekla?«
»Raje imam svojo šiviljo, mati,« je odločno odvrnila Leonida. O tej temi ne bo spreminjala mnenja. »Razume, da imam skromnejši okus kot druge ženske.«
»Skromen.« Nadja je razdraženo zavzdihnila in s pogledom ošinila Leonidino vitko postavo, ki ne bo nikoli premogla zapeljive mehkobe, ki je tako ljuba večini moških.
»Kolikokrat te bom še morala opomniti, da ženska v družbi nima vpliva, če ni dovolj pametna, da uporabi tisto malo orožja, ki ji ga je naklonil Bog?«
»Moja obleka je orožje?«
»Če je narejena tako, da v moških vzbudi poželenje.«
»Raje imam toploto kot poželenje,« je Leonida ostro odvrnila z odločno odkritostjo. Čeprav je pomladansko vreme naposled mukoma le pregnalo zimo, je v belem marmornem kaminu z zlatimi črtami gorel ogenj.
Vedno jo je zeblo.
Nadja je vrgla obleko stran in stresla z glavo. »Neumen otrok. Naredila sem vse, kar je bilo v moji moči, da ti zagotovim prihodnost. Lahko bi izbirala med najvplivnejšimi gospodi v imperiju. Če bi me le hotela poslušati, bi bila lahko princesa.«
»Povedala sem vam, da ne želim postati princesa. To so vaše ambicije, ne moje.«
Brez opozorila je Nadja prečkala sobo in se postavila tik pred Leonido z resnim izrazom na obrazu.
»Leonida, to je zato, ker ne veš, kako je, če nimaš bogastva ali dobrega položaja v družbi. Lahko se posmehuješ mojim ambicijam, vendar ti zagotavljam, da bo tvoj dragoceni ponos hitro pozabljen, če boš tako nepremišljeno verjela, da lahko živiš od ljubezni. Zagotovo ni očarljivo, če te pozimi zebe ali moraš krpati obleke, da se ne vidijo obrabljeni robovi.« Ob spominu na bolečino so ji potemnele oči. »Ali če si izključena iz družbe.«
»Mati, odpustite mi,« je mehko dejala. »Resnično cenim, da ste se žrtvovali zame, vendar …«
»Res?«
Leonida je zmedeno pomežiknila, ker jo je mati tako nepričakovano prekinila. »Prosim?«
»Res ceniš, kar sem naredila zate?«
»Seveda.«
Nadja je trdno prijela njene dlani. »Potem se boš strinjala s tem, kar te bom prosila.«
Leonida je z naglico osvobodila roke. »Mati, ljubim vas, toda moja hvaležnost ni neomejena. Povedala sem vam že, da ne bom sprejela snubitve princa Orvoleskega. Ne samo da je star toliko, da bi lahko bil moj oče, povrhu še zaudarja po čebuli.«
»To nima ničesar s princem.«
Leonidina previdnost se je spremenila v tesnobo. Na materinem obrazu je bilo nekaj, kar jo je opozorilo, da to ni le še eden od dramatičnih prizorov, ki jih je Nadja tako oboževala.
»Nekaj se je zgodilo.«
Nadja je sklenila dlani, tako da so se njeni prstani z dragulji lesketali v jutranji svetlobi. »Da.«
»Povejte mi.«
Nadja ni odgovorila, ampak se je namenila proti oknu, za njo pa je ostala sled dragega parfuma.
»Delček mojega otroštva že poznaš.«
Leonida je zmedeno strmela v materin vzravnani hrbet.
Grofica Karkova ni nikoli govorila o svojem skromnem otroštvu.
Nikoli.
»Pripovedovali ste, da ste odraščali v Jaroslavelju, nato pa ste prišli v Sankt Peterburg,« je negotovo odgovorila.
»Moj oče je bil v daljnem sorodstvu z Romanovimi, toda po sporu s carjem Pavlom je bil preveč trmast in ponosen, da bi se opravičil in zato je bil za vedno pregnan z
dvora.« Nadjin zaničljivi smeh je odmeval po sobi. »Norec. Živeli smo v ogromni stavbi, ki naj bi bila naš dom, kilometre in kilometre stran od najbližje vasi, zgolj s peščico kmetov, ki so poskrbeli, da se poslopje ni spremenilo v ruševine. Bila sem med samimi divjaki, družbo mi je delala samo varuška.«
Leonidino srce se je omehčalo in napolnilo s sočutjem.
Ta živahna, družabna in zelo moderna ženska je tičala sama v temačni stari hiši? To je moral biti zanjo pravi pekel.
»Ne morem si vas predstavljati v takem okolju,« je skoraj šepetaje odvrnila.
Nadja je zadrgetala in z eno roko pogladila diamantno ogrlico, ki je počivala okoli njenega vratu, kot bi se hotela prepričati, da je niso ukradli mračni spomini.
»Bilo je obupno, vendar sem spoznala, da bi naredila vse, da bi pobegnila,« je nadaljevala. »Ko se je teta odločila, da je njena dolžnost, da me povabi v svoj dom, sem prezrla očetove grožnje, da me bo razdedinil. Le kaj bi mi lahko ponudil razen dolgih let življenja v osami? Raje sem prodala nekaj nakita, ki sem ga imela, in se sama odpravila v Sankt Peterburg.«
Leonida se je občudujoče nasmehnila. Seveda se je odpravila. Nadja ni dovolila, da bi jo karkoli oviralo na poti do uresničitve njenih sanj.
»Mati, res ste neverjetni,« je odvrnila. »Na svetu je le malo tako pogumnih žensk.«
Nadja se je počasi obrnila s skrušenim nasmehom na obrazu. »Bila sem bolj obupana kot pogumna. Če bi vedela, da teta pričakuje, da bom služkinja in ne gostja, ne vem, če bi tako zavzeto vztrajala in se podala na tako mučno pot.«
»Jaz vem. Nikoli niste dovolili, da bi vas kaj oviralo pri doseganju zastavljenih ciljev.«
Mati je skomignila z rameni. »Res je. Vendar mi niti moja neomajna odločenost ne bi mogla omogočiti vstopa v družbo, če mi ne bi pomagala Mira Toryski.«
Leonida je potrebovala trenutek, da je umestila ime.
»Vojvodinja Huntley?«
»Njena družina je živela blizu moje tete,« je pojasnila
Nadja. »Seveda je bila že takrat ljubljenka družbe. Le kako ne bi bila? Bila je lepa, bogata in osupljivo prijazna. Nikoli ne bom razumela, zakaj se me je usmilila in prepričala teto, da mi je dovolila, da sem se udeležila nekaj manjših družabnih dogodkov, vendar ji bom za vedno hvaležna.«
Ni se dalo spregledati grofičine globoke naklonjenosti do prijateljice iz mladosti. Nenavadno, saj je bila Nadja raje obkrožena z mladimi ofi cirji kot damami iz visoke družbe.
»Ste takrat spoznali Aleksandra Pavloviča?«
»Da.« Njene temne oči so dobile pridih mehkobe, tako kot vedno, ko je kdo omenil carja. »Bil je tako privlačen in očarljiv. Dovolj je bil le pogled in vedela sem, da je bil ta veličasten moški rojen za mogočnega vladarja.«
Leonida se je uprla vzgibu, da bi mater povprašala o podrobnostih njenega razmerja z Aleksandrom Pavlovičem.
Bolje je bilo, da nekatera vprašanja ostanejo neizrečena.
»Mati, vse to je zelo zanimivo, vendar ne razumem, kaj vas teži.«
Nadjine roke so zatrepetale, ko pogladila krilo iz tila.
»Razumeti moraš, kako zelo rada sem imela Miro.«
»Zakaj?«
»Kmalu za tem, ko sem prišla v Sankt Peterburg, so Miro predstavili vojvodi Huntleyju. Kot veliko žensk v visoki družbi se je tudi ona zaljubila v privlačnega Angleža. Z njim se je vrnila v London, da bi se poročila.« Nadja se je namrščila. »Bila sem obupana, ker sem izgubila najdražjo prijateljico. Bila je … Pravzaprav je bilo najino dopisovanje moja edina uteha in le tako sva lahko ohranili stike.«

.
.
Oglejte si ostale knjige tega avtorja
.
.
Oglejte si vse knjige tega avtorja
.

O avtorju - Rosemary Rogers

Obvestite me o novi knjigi tega avtorja

Želite, da vas po elektronski pošti obvestimo, ko izide nova knjiga ali ponatis katere od knjig tega avtorja?

DA - obveščajte me o novostih avtorja
.
.
.
.

Podrobnosti o izdelku

  • Obseg/št. strani: 492
  • Datum Izida:
  • Jezik: slovenski
  • Vezava: Mehka
  • ISBN/EAN: 9789616837880
  • Mere izdelka vxš: 20,6 x 13,5 cm
  • Založba Anu Elara
  • Avtor:
  • Prevajalec: Barbara Golubovac
  • Povprečna ocena:
    Ocena kupcev: 5
    (8)

Mnenja kupcev

  8  ocen:
5 zvezdice
100%
(8)
4 zvezdice
0%
(0)
3 zvezdice
0%
(0)
2 zvezdice
0%
(0)
1 zvezdica
0%
(0)
Povprečna ocena kupcev:
Ocena kupcev: 5
(8 ocen uporabnikov )
.
Ocenite izdelek s klikom na zvezdice:
 
.
.
.
.
.
 
Anonimno 5
Napisal Anonimno, dne 9.3.2012
Toplo priporočam, avtorica nas zelo spretno popelje po dogodkih Leonide.
.

Oznake kupcev o tem izdelku

Kliknite na posamezno oznako za prikaz vseh izdelkov označenih s to oznako:

Dodaj oznako:

Dodaj
.