.
 
.

Tihi dnevi v Mixing Partu

Avtor: , Prevajalec: Marija Zlatnar Moe
5 (2  oceni uporabnnikov )

.
Redna cena: 13,20 €
Predvideni rok dobave: 7-9 dni.
.
.
Količina:  
.
Strošek dostave je enoten za celo Slovenijo in znaša 2,95 €, ne glede na količino in vrsto kupljenih izdelkov.

Številni izdelki imajo oznako "brezplačna dostava", kar pomeni, da v prmeru nakupa takšnega izdelka poštnine ne boste plačali. 

Več o dostavi
Emka.si omogoča naslednje načine plačila:
  • z gotovino ob prevzemu (velja le za fizične osebe),
  • s plačilno oziroma kreditno kartico (Mastercard, Visa, ActivaMaestro, Activa, Diners, American Express),
  • s storitvijo Moneta (Mobitel in Simobil)
  • Plačilo po predračunu (pravne osebe)
  • Račun z odlogom plačila (za javna podjetja)
Več o plačilih

Pri vsakem izdelku je naveden predviden rok dostave. Glede na to katere izdelke izberete, se vam pri oddaji naročila prikaže tudi končni predviden datum dobave vašega pakete.

Večino izdelkov dostavljamo iz lastne zaloge, zato so naši dobavni roki zelo kratki.

Ko vam bomo poslali paket boste o tem obveščeni tudi po emailu. V emailu bo navedena številka vašega paketa ter povezava do Pošte Slovenije, kjer boste lahko preverili natančen status dostave.

Več o dostavi

To je spletna cena
Shrani v seznam želja
.

.

Opis

Nina Telemann. 43 let. Učiteljica norveščine v srednji šoli. Kratkovidna. Štiricentimetrska stekla v očalih. Saj ne. En centimeter. Ampak to je tudi veliko. Bror Telemann. 42 let. Dramaturg v Narodnem gledališču. Sanja o tem, da bo tudi sam napisal teater. Zajebano dober komad. Ki bo vse postavil na svoje mesto. Odličen vid. Težave z alkoholom? Neeeeeee. V bistvu ne. Nina in Bror Telemann se z otroki odpravita na počitnice v Nemčijo, na Bavarsko, natančneje v Garmisch-Partenkirchen. Nina si v družbi otrok in gostitelja ogleduje znamenitosti, Bror pa se vse bolj zavzeto predaja hrani in sanjam o prelomni drami, ki jo bo napisal. In o Angležinji, ki je ni nikoli srečal ...

Odlomek iz knjige:
Telemann leži na kavču in posnetek na YouTubu, ki se imenuje Nigella goes shopping, mu ni všeč. Kupuje trak v italijanskih barvah, da ga bo zavezala okoli prtičkov za goste, ki jih bo imela zvečer in katerim bo postregla s Calabrian Lambchops, ali kaj je že. Poskuša odkriti, kaj ga tako moti. To ga skrbi. Ali stoji ne točki preobrata v svojem odnosu do Nigelle? Jo bo izgubil? V tem primeru bo imel samo teater. Si misli.
Mogoče ga moti to, da je zunaj doma. Nigella mora biti v kuhinji, si misli Telemann, a se zadrži, saj vendar ne misli, da spadajo ženske v kuhinjo, nikoli ni tega mislil, ampak nekaj je narobe, vznemirja ga, da jo vidi v trgovinici z okraski. To ni Nigella, kakršno pozna. Zunaj sliši Nino, kako se smeji in se igra z Bertholdom in Sabine, neko poletno igro se grejo, gotovo nekaj, pri čemer se je treba kotaliti po travi, po nacitravi, si misli Telemann. Nacitrava! Pizda. To je teater. Mora zapisati. Vzame naključni časopis in zapiše. NACITRAVA! Z velikimi črkami in klicajem. Ampak si premisli in spet prečrta klicaj. S klicajem je neumno.
Potem ni teater. Samo neumno.
Telemann si je prej, ko so bili Nina in otroci v trgovini, vzel kozarec vina in zdaj zapre oči. Smeh z vrta. Običajna bavarska jodlarija v ozadju. Vročina. Zadrema. In v sivem pasu med dremanjem in budnostjo nekaj vidi, le kaj je, razmišlja, a je teater, upa, da je teater, to je tako popolno, se že vidi, kako še leta in leta razlaga novinarjem in šefom teatrov doma in v tujini, kako je dremal v Mixing Partu, ko se mu je kar porodila zamisel za monumentalno in prelomno delo, ker je bil pripravljen zanjo, ker je bil na vrsti.
A se izkaže, da ni teater. Telemann ni čisto prepričan, kaj je. Podobno je nekakšni fantaziji, in Telemann jasno čuti, da ga ne bo vredna, a ne more nehati, kar vsiljuje se mu. V Londonu je in polije se s čajem in počuti se trapasto in ženski pri sosednji mizi se zasmili in ona mu reče, naj gre z njo, živi namreč takoj za vogalom, in skupaj gresta skozi modra londonska vrata in po zelo dolgih stopnicah in prideta v ogromno stanovanje in ženska reče Telemannu, naj sleče hlače, da jih bo lahko oprala in posušila, in on sleče hlače in ona ga vpraša, če je kaj lačen, in on odgovori, da je, in ona reče, da sicer zelo dobro poje in igra glasbo, ampak kuha pa slabo, ampak da ima prijateljico, ki res dobro kuha, in pokliče prijateljico, in medtem ko govori po telefonu, Telemann ugotovi, da je na obisku pri Kate Bush, ampak ne pri takšni, kot je danes, to je Kate Bush, kakršna je bila v začetku osemdesetih, ampak ne pove, da ve, kdo je, kakor da bi nagonsko razumel, da bo to vse pokvarilo, zato drži gobec in Kate sede za klavir in reče, da bi rada slišala njegovo mnenje glede pesmi, ki jo je pravkar napisala, in potem zapoje Suspended in Gaffa, medtem pa kdaj pa kdaj, če ji igranje to dopušča, pošlje proti Telemannu pogled, o katerem Telemann misli, da ne more biti drugega kot nekakšno pričakovanje, in ko pesem izzveni, in Telemann razširi roke, da bi rekel nekaj o tem, kako fantastična je pesem, se skozi vhodna vrata priziba Nigella, s sestavinami v vrečkah in z natančno tisto modro zeleno tanko bluzo, ki je Telemannu tako všeč, in Kate Nigelli razloži okoliščine, in takoj začne stepati smetano, da bi na hitro pripravila malo hrane za tolažbo, ampak zdaj se z vinom polije po bluzi in Kate ji jo hoče vzeti, da bi jo oprala, ampak Nigella misli, da ni treba, ampak Kate vztraja, in med prerivanjem, do katerega pride, ker mora bluza dol, nekaj smetane pristane na Katini obleki, pa mora še ta dol, in po kratkem oklevanju, ko ženski merita druga drugo in občutita protislovna občutja, si divje strgata oblačila s teles, in kmalu zatem stojita goli in mogoče čisto malo v zadregi v kuhinji, in kradoma pogledujeta proti Telemannu in proti Telemannovemu udu, ki veličastno in zbegano kuka izza roba spodnjic, in Nigella pograbi smetano in skledo z jagodami pa še kozico s stopljeno čokolado in prime Kate za roko in prideta k Telemannu in …
Telemann!
Hmm?
Telemann!
Kaj?
Zbudi se!
Saj ne spim.
Super. Potem pa lahko greš iskat Heidi na tenis.
Ok. Samo pet minut mi daj, samo, da se … zberem, očitno sem zadremal.
Se opravičujem, ampak a imaš erekcijo?
Ne vem.
To pa ja čutiš. Zgleda že tako.
Ja, ti hudič, pa res, zdaj ko praviš.
Kako kul. Mogoče bi morala izkoristiti priložnost?
A mi ni treba po Heidi? Kaj pa Berthold in Sabine?
K Baderjem sta šla.
Ok. Hja. Kaj pa vem.
Po navadi se ne daš tako prositi.
Malo preveč vtisov naenkrat. Malo zmedeno.
Kaj si pa sanjal?
Ne spomnim se.
A o meni?
Menda … pa res.
Ja, teater najbrž ni bil?
Ne, mislim, da ni bil teater. Čeprav mi včasih stopi tudi zaradi teatra.
Je bila ta fantazija … o meni?
Slike so malo zabrisane, ampak … ja, pa je bila res.
Kul. Ampak ne bi …
Mogoče ne ravno zdaj.
Potem imava pa v dobrem, no.
Ja. V dobrem imava.

.
.
Oglejte si ostale knjige tega avtorja
.
.
Oglejte si vse knjige tega avtorja
.

O avtorju - Loe Erlend

Obvestite me o novi knjigi tega avtorja

Želite, da vas po elektronski pošti obvestimo, ko izide nova knjiga ali ponatis katere od knjig tega avtorja?

DA - obveščajte me o novostih avtorja
.
Erlend Loe se je rodil 1969 v Trondheimu na Norveškem. Je avtor več kot 20 knjig za odrasle in otroke, piše tudi filmske scenarije in kritike. Mednarodno slavo mu je prinesel že drugi roman, Naiven.Super (Naiv.Super, 1996), ki je preveden v več kot 20 jezikov. Leta 1997 je prejel norveško literarno nagrado Cappelen. Zadnji roman je Tihi dnevi v Mixing Partu (Stille dager i Mixing Part, 2009).
.
.
.

Podrobnosti o izdelku

Oglejte si več iz oddelkov:

Mnenja kupcev

  2  oceni:
5 zvezdice
100%
(2)
4 zvezdice
0%
(0)
3 zvezdice
0%
(0)
2 zvezdice
0%
(0)
1 zvezdica
0%
(0)
Povprečna ocena kupcev:
Ocena kupcev: 5
(2 oceni uporabnnikov )
.
Ocenite izdelek s klikom na zvezdice:
 
.
.
.
.
.

Oznake kupcev o tem izdelku

Kliknite na posamezno oznako za prikaz vseh izdelkov označenih s to oznako:

Dodaj oznako:

Dodaj
.