Pričujoči izbor kratkih zgodb v knjigi s pomenljivim naslovom Strah, da bi se ustavil čas, je avtor podnaslovil časopisnice. Ta izvirna žanrska oznaka jim nadvse pristoji, saj je dejstvo, da je Lainščku v minulih nekaj letih na straneh časopisa Nedelo uspelo ustvariti nekaj na slovenskem zelo redkega. Gre namreč za kratke zgodbe, ki sicer posegajo po dnevno aktualni tematiki, vendar pa kolumnistovo mnenje, komentar in »vsevednost« praviloma nadomeščajo z zgovorno fabulo in univerzalnim sporočilom. Diskretni šarm Lainščkovega pogleda izza kavarniškega omizja, za katerim so časopisnice večinoma tudi nastale, bodo bralci lahko začutili tudi v tej knjigi, ki prinaša uredniški izbor iz prepolne avtorjeve skicirke.
Feri Lainšček, pisatelj, pesnik in dramatik.
Rojen 5. 10. 1959 v vasi Dolenci na Goričkem. Gimnazijo je obiskoval v Murski Soboti, nato pa je na FSPN študiral novinarstvo. Bil je sodelavec dnevno-informativnega uredništva Radia Ljubljana, sodeloval pa je tudi z uredništvom igranega programa. Od leta 1983 ima status samostojnega ustvarjalca v kulturi in živi v Murski Soboti. Je solastnik Podjetja za promocijo kulture Franc-Franc, ki ga je ustanovil 1992 s slavistom Francijem Justom. V tem pretežno založniškem podjetju opravlja naloge urednika. Piše za literarne ter druge revije, ukvarja pa se tudi s slikarstvom.
Piše vse zvrsti literature za mladino in odrasle, vendar prevladujejo prozna besedila, ki so deležna tudi največje pozornosti tako bralcev kot kritike. Lainšček s samosvojimi pripovednimi postopki pripoveduje o svetu malih ljudi in ljudi na robu, ki iščejo svoje mesto v svetu. Predvsem zadnja dva sta napisana izrazito modernistično. Romani, ki so nastali v devetdesetih letih pomenijo odmik od (post)modernističnega vzorca k realistični fabuli. Zadnja njegova romana obravnavata vprašanja ljubezni, telesnosti in s tem povezane individualne svobode. Lainšček je zelo uspešen tudi kot mladinski pisatelj. Manj opazna sta njegova poezija in dramatika. Čeprav se je poglabljal v dramaturška vprašanja, je odrska dela prenehal pisati, ker se ne strinja s prevladujočim vizualnim spektaklom, ki v sodobnem gledališču vlada nad dialogom. Pisati dramatiko, ne da bi se uprizarjala, pa zanj ni smiselno. Lainšček se od svoje generacije ustvarjalcev loči po tem, da se ni vključeval v literarne skupine svojega časa, npr. v krog Nove revije ali revije Literatura. Ostajal je samorastnik in samohodec in s tem si je, po lastnih besedah, izbral daljšo in samotnejšo pot.
Za svoje literarno ustvarjanje je dobil številne nagrade in priznanja, mdr.: 1986 Kajuhovo nagrado za roman Raza, 1992 in 2007 nagrado kresnik za najboljši slovenski roman tega leta (Namesto koga roža cvet, Murišai), 1995 nagrado Prešernovega sklada za roman Ko jo je megla prinesla, 2001 nagrado Večernica za najboljše mladinsko besedilo (Mislice).
Preberite več o avtorju in njegovem delu na http://www.drustvo-dsp.si/si/pisatelji/201/detail.html
Vir: Društvo slovenskih pisateljev.
.