.
 
.

Slepi maser

5 (1  ocena uporabnikov )

Prevod dela Der blinde Masseur

.
Redna cena: 19,90 €
Predvideni rok dobave: 7-9 dni.
.
.
Količina:  
.
Strošek dostave je enoten za celo Slovenijo in znaša 2,95 €, ne glede na količino in vrsto kupljenih izdelkov.

Številni izdelki imajo oznako "brezplačna dostava", kar pomeni, da v prmeru nakupa takšnega izdelka poštnine ne boste plačali. 

Več o dostavi
Emka.si omogoča naslednje načine plačila:
  • z gotovino ob prevzemu (velja le za fizične osebe),
  • s plačilno oziroma kreditno kartico (Mastercard, Visa, ActivaMaestro, Activa, Diners, American Express),
  • s storitvijo Moneta (Mobitel in Simobil)
  • Plačilo po predračunu (pravne osebe)
  • Račun z odlogom plačila (za javna podjetja)
Več o plačilih

Pri vsakem izdelku je naveden predviden rok dostave. Glede na to katere izdelke izberete, se vam pri oddaji naročila prikaže tudi končni predviden datum dobave vašega pakete.

Večino izdelkov dostavljamo iz lastne zaloge, zato so naši dobavni roki zelo kratki.

Ko vam bomo poslali paket boste o tem obveščeni tudi po emailu. V emailu bo navedena številka vašega paketa ter povezava do Pošte Slovenije, kjer boste lahko preverili natančen status dostave.

Več o dostavi

To je spletna cena
Shrani v seznam želja
.

.
Kdor je kupil ta izdelek, je kupil tudi...
.

Opis

Vračanje v domovino po dvajsetih letih Teodorju zbuja mešane občutke in pričakovanja. Nekoliko nenavadna je že namera, da se švicarski poslovnež na višku uspešne kariere odpravi v Romunijo. Toda le na videz. Tja ga namreč žene nekakšna kriza srednjih let, ki izostri občutek izkoreninjenosti, spodbudi hrepenenje po domačih krajih, predvsem po neizpolnjeni – pa tudi izdani – mladostni ljubezni, in pod vprašaj postavlja smisel življenja sploh. Nekdanja domovina, prežeta z balkansko barvitostjo, ljudskimi pripovedkami in vraževerjem, a tudi z brezobzirnim tranzicijskim povzpetništvom, pokaže svoj dvojni obraz, nostalgičen in krut obenem. Teodor vse bolj drsi v njena nedra, dokler ne obtiči v zakotnem romunskem zdraviliškem kraju, kjer ga očara slepi maser, nekakšen lokalni guru, ki masažo prepleta z literaturo in filozofijo. Teodor se v novem okolju začenja spreminjati – tako navznoter kot navzven –, dokler na koncu ne ostane dobesedno brez svoje identitete. Izkaže se, da ima tudi slepi maser, ta skorajda pravljični lik, dvojni obraz. Vprašanje slepote se na koncu tako postavi na povsem nepričakovan način.

Odlomek iz knjige:
Nekaj sto metrov naprej sem ustavil in ugasnil luči. Vse je bilo nenavadno prazno.
»Nisem ti všeč.«
»Veš, sem nisem prišel zaradi tega.«
»Zakaj pa?«
»Da bi znova našel izgubljeno rdečo nit.«
Avto je stal na polju v čudoviti noči, kakršne so bile samo tukaj. Sedel sem ob ženski, katere obraza nisem poznal, ona pa ni poznala mojega, luna pred nama je sijala v avto, a samo toliko svetlo, da sem jo lahko le slutil. V daljavi so lenobno lajali psi, levo ob poljski poti je rasla še nezrela koruza, desno pa krompir. Daleč spredaj je kmet pokosil travo in jo pustil, da se je sušila.
Znova sem prižgal luči, in ko sem izstopil, so murni utihnili, toda samo za trenutek. Stopil sem s poti, se sprehodil naokrog, zajel v dlan grudo prsti in jo zdrobil. Bila je vlažna in hladna, ilovnata, pred kratkim je moralo deževati. Bog je zadovoljen, kadar si moški vzame žensko, so pravili kmetje, saj je prav, da se ilovica peča z ilovico. Hudič pa se smeji, če kdo zmakne lončevino. »Ilovica krade ilovico,« zavpije za zmikavtom. Luči v vasi, kjer je mati čakala hčerko, so migetale daleč proč, v topolih je čepel veter in jih nalahno stresal. Vse je bilo tako tiho, da sem lahko slišal njihovo šelestenje. Nisem slišal njenih korakov, ker je bila zemlja premehka, toda nenadoma je stala za mano. Vse je stavila na eno karto, me objela od zadaj in se drgnila obme, njene roke pa so polzele po mojem telesu gor in dol. Roke ženske brez obraza. Kot bi dekle pri meni doma iskalo neko drugo življenje, če bi ji ga omogočil, tako sem ga jaz iskal v njihovem svetu. A kaj bi bilo z mano, če bi ostal tukaj? Kakšen človek bi postal?
»Ne, nočem,« sem rekel.
»Kako nočeš?«
»Premlada si. Ne, ne gre za to. V drugačnih okoliščinah mogoče.«
»Torej imaš le ženo.«
»Nimam žene, toda tukaj sem tudi zaradi neke ženske.«
»Res ti nisem všeč. Neumnosti govoriš. Rad bi se me le znebil.«
V svetlobi žarometov so se iz koruze svetile mačje oči. Bilo je več svetlobnih pik, da je človeku zaledenela kri v žilah.
»Ali si vedela, da mačka sovraži svojega gospodarja?« sem vprašal. »Želi mu smrt, da bi bila hiša samo njena. Kadar pri hiši kdo umre, spodijo mačke iz nje, da mu ne bi pogrizle nos. In če gre mačka pod krsto, bo umrli postal strigoi. Živi mrtvec.«
»Strašiš me. Mogoče pa ni bilo pametno, da sem prišla s tabo sem.«
»Preden sem zapustil to deželo, sem vse dneve hodil po vaseh in poslušal take zgodbe. Snemal sem jih in jih zbiral,« sem ji povedal.
»Kdaj je bilo to?«
»Že dolgo tega. Celo večnost. Bil sem mlajši, kot si ti zdaj. Vsako soboto sem zjutraj vstopil v vlak in se odpeljal v eno od vasi. Včasih je bilo to zelo daleč, da sem moral tam prespati. Odšel sem s postaje in poiskal kmeta, ki je znal dobro pripovedovati. Pogosto jih najdeš v gostilni, toda to ni pravilo. Sčasoma so me že čakali, ko je pripeljal vlak.«
»S to svojo zgodbico bi me rad le speljal v drugo smer, ker ti nisem všeč.«
»Ali ne znaš preprosto samo poslušati?«
»Pelji me nazaj. Mater zagotovo že skrbi zame.«
Mati se ni premaknila niti za centimeter, stala je v šibkem soju ulične svetilke, širok mesen obraz je skrivala v ruti.
»V mestu imam prijateljico, ki je starejša in bolj čedna,« je rekla mlada ženska. »Pokliči jo, če želiš, mogoče ti bo ona všeč.« Napisala mi je ime in telefonsko številko. Ime ji je bilo Florina.
»Zakaj to delaš?«
»Tukaj si pomagamo, kadar lahko.«
Posredovanje moških je torej tukaj veljalo za medsebojno pomoč. To je bila prijateljska usluga. Če ji prijateljica ne bi nikogar poslala, bi bila jezna. Podajale bi me ena drugi. Kot štafetno palico. Vsepovsod so prežale matere s hčerkami in soproge z možmi, ki so bili impotentni zaradi pijače ali pa so delali na gradbiščih v Italiji ali obirali jagode v Španiji. Vsepovsod so bile trafikantke, tovarniške delavke, učiteljice, kmetice, zdravnice, gospodinje, ki so čakale. Hodile so, jedle, delale in čakale. Tudi ko so s koso na rami šle na njivo, so čakale. In čakale so tudi takrat, kadar so gnetle testo, trpele pod težo svojih mož, nabrekale in rojevale, kadar so si oblačile najožje in najkrajše obleke, kadar so izzivalno poudarjale prsi in zadnjico, da bi imele več možnosti, kadar so se dišavile s cenenimi parfumi in si dovolile enako cenene opazke, kadar so preklinjale nasilne preproste moške, ki so tekali za krili drugih žensk. Ko pa so omagale, ko so moža z nogami naprej odnesli iz hiše, ko so prodajale živino, ker same niso zmogle dela, ko so otroci prihajali vedno redkeje in so tudi same čakale na smrt, takrat je bilo njihovega čakanja konec.
In na kakšen način bi danes čakala Valeria, dekle, ki je ostalo za obzorjem, ko smo s starši zbežali? Prvi obet v mojem življenju, ki pa to ni bil. Za las zgrešen. Razblinjen, ko smo iskali pot skozi jugoslovanske gozdove. Dekle, ki naj bi skromno življenje nekega mladeniča spremenilo v sijajno življenje moža. Ali sploh še živi v mestu?
.
.
.

O avtorju - Catalin Dorian Florescu

Obvestite me o novi knjigi tega avtorja

Želite, da vas po elektronski pošti obvestimo, ko izide nova knjiga ali ponatis katere od knjig tega avtorja?

DA - obveščajte me o novostih avtorja
.

švicarski pisatelj romunskega rodu, 1967

Catalin Dorian Florescu je leta 1982 s starši iz Romunije prebežal v Švico. V Zürichu je študiral psihologijo in psihopatologijo, se zaposlil kot psihoterapevtski svetovalec in se izpopolnjeval v gestalt terapiji. Od leta 2001 je svobodni pisatelj, ki se vedno znova ukvarja s problematiko izseljenstva in iskanja domovine, ki se je med odsotnostjo spremenila. Njegov slog pisanja se navdihuje pri balkanskem ljudskem izročilu in pripovedovanju, zaradi česar se ga je oprijel vzdevek »Kusturica v literaturi«.
Odmevni so bili predvsem njegovi romani Kratka pot domov (Der kurze Weg nach Hause, 2002), Slepi maser (Der blinde Masseur, 2006), Zaira (2008) in Jakob se odloči, da bo ljubil (Jacob beschließt zu lieben, 2011). Slepi maser, prvo njegovo delo, ki je prevedeno v slovenščino, vsebuje prepoznavne avtobiografske elemente, kot model za naslovni lik v romanu pa je avtorju služil resnični romunski slepi maser, o katerem je posnel tudi kratek dokumentarni film.
Za svoja dela je prejel številne delovne štipendije v Švici in Nemčiji.

www.florescu.ch

.
.
.

Podrobnosti o izdelku

Oglejte si več iz oddelkov:

Mnenja kupcev

  1  ocena:
5 zvezdice
100%
(1)
4 zvezdice
0%
(0)
3 zvezdice
0%
(0)
2 zvezdice
0%
(0)
1 zvezdica
0%
(0)
Povprečna ocena kupcev:
Ocena kupcev: 5
(1 ocena uporabnikov )
.
Ocenite izdelek s klikom na zvezdice:
 
.
.
.
.
.

Oznake kupcev o tem izdelku

Kliknite na posamezno oznako za prikaz vseh izdelkov označenih s to oznako:

Dodaj oznako:

Dodaj
.