.
 
.

Radioaktivni spomini - vesele dogodivščine starega radijskega mačka

Avtor:

.
Redna cena: 25,00 €
Predvideni rok dobave: 7-9 dni.
.
.
Količina:  
.
Strošek dostave je enoten za celo Slovenijo in znaša 2,95 €, ne glede na količino in vrsto kupljenih izdelkov.

Številni izdelki imajo oznako "brezplačna dostava", kar pomeni, da v prmeru nakupa takšnega izdelka poštnine ne boste plačali. 

Več o dostavi
Emka.si omogoča naslednje načine plačila:
  • z gotovino ob prevzemu (velja le za fizične osebe),
  • s plačilno oziroma kreditno kartico (Mastercard, Visa, ActivaMaestro, Activa, Diners, American Express),
  • s storitvijo Moneta (Mobitel in Simobil)
  • Plačilo po predračunu (pravne osebe)
  • Račun z odlogom plačila (za javna podjetja)
Več o plačilih

Pri vsakem izdelku je naveden predviden rok dostave. Glede na to katere izdelke izberete, se vam pri oddaji naročila prikaže tudi končni predviden datum dobave vašega pakete.

Večino izdelkov dostavljamo iz lastne zaloge, zato so naši dobavni roki zelo kratki.

Ko vam bomo poslali paket boste o tem obveščeni tudi po emailu. V emailu bo navedena številka vašega paketa ter povezava do Pošte Slovenije, kjer boste lahko preverili natančen status dostave.

Več o dostavi

To je spletna cena
Shrani v seznam želja
.

.
Kdor je kupil ta izdelek, je kupil tudi...
.

Opis

Izdano ob 80-letnici slovenskega radia.



V knjigi je 80 fotografij iz avtorjevega arhiva in fotodokumentacije RTV Slovenije.
Urednica: Tadeja Zupan Arsov


Radio je svet.

Svet okoli nas in svet okoli sveta. Tudi takšen svet, iz katerih so sestavljeni spomini. Spomine pa baje pišejo ljudje, ki so tik pred smrtjo, ljudje, ki so bili v vojni generali ali pa ljudje, ki nimajo česa povedati.

Tik pred smrtjo menda res še nisem, pa čeprav sem iz tiste skupine ljudi, ki se po mnenju nekdanjega državnega uslužbenca trese samo še pred matildo. A z matildo imam, sicer res nekoliko rahel, pa vendar po obojestranskem treznem premisleku dogovorjen sporazum, da malce še počaka. Vedno si govorim, da bi rad vsaj tisto, kar sem kot uslužbenec rtv hiše od leta 1967 vlagal v državno pokojninsko blagajno, pred njenim prihodom vsaj do konca izkoristil.

Tisto, da spomine pišejo predvsem generali, lahko komentiram, da o vojski nimam pojma. Res sem bil poldrugo leto pri vojakih in kar dvanajstkrat na orožnih vajah, napredoval pa nisem niti do desetnika, kar lahko takoj razumete, da sem po tej plati še najbližji Švejku. Zato predvsem nobene panike. Pokorno javljam, da ne bom trosil prav nobenih tovrstnih bebavosti.

Glede tega, da nimam česa povedati, pa se zadeva zaplete! V nasprotju z mnogimi, ki noč in dan polnijo prazne liste, bi rad javno izjavil, da sam pač vendarle nekaj želim povedati tudi o radiu. Povedati celo tistim, ki so prebrali že vseh mojih petinosemdeset knjig. Drugače sem res povsem navaden in ponižen državljan, kot radijski delavec pa sem spoznal našo osrednjo medijsko hišo tako kot malokdo po obeh plateh, tehnični in novinarski oziroma uredniški. Na tedaj edinem slovenskem radiu sem bil namreč kar deset let tehnik na odvijanju programa, potem pa sem vse od leta 1978 pokojninski sklad zalagal s prispevki iz novinarskega fonda. Ker torej tako rekoč kot eden redkih na tem svetu poznam obe plati ljubljanskega radia, si domišljam, da tako bogatih spominov ne more napisati nihče drug. Vi pa v jok!

Vnaprej sem se opravičil samo zato, ker kar čutim, da se je že na začetku kdo namrdnil, zakaj take spomine pišem ravno jaz. Vsem tem prav milo odgovarjam, da res na radiu prihaja do izraza predvsem lep in čist glas in da tudi ne drži natolcevanje, da je na radiu zaposlenih polovico polpismenih. Zagotovo jih je precej manj. Drži pa tudi, da je tovrstnih spominov napisanih nenavadno malo. Kot da ne bi šlo vse samo v eter, temveč tudi v veter …

 

 

 

Ivan Sivec


 

Rojen je  23. maja 1949 v Mostah pri Komendi kot tretji sin.

Po končani osemletki je v letih 1962-65 opravil štiriletno Srednjo tehniško šolo – elektro smeri na Vegovi v Ljubljani. Postal je elektrotehnik in se zaposlil na RTV Slovenija kot tehnik na odvijanju radijskega programa. Kmalu je začel tudi študirati ob delu na Filozofski fakulteti, smer slavistika oz. na Oddelku za slovanske jezike in književnosti. Študij je zaključil z diplomsko nalogo z naslovom Pesniški jezik pri Marku Pohlinu. Leta 2002 je pripravil na etnološkem oddelku ljubljanske Filozofske fakultete magistrsko nalogo z naslovom Fenomen ansambla bratov Avsenik in tako postal magister znanosti..

Leta 1978 se je zaposlil na Radiu Slovenija kot novinar in sicer najprej v Jutranjem uredništvu, leto pozneje pa v Dokumentarno-feljtonskem uredništvu. Od leta 1993 do 2005 je bil urednik tega uredništva, kjer je ves čas še vedno pripravljal reportaže, radijske portrete, praznične oddaje itn..

Krajše prispevke v tedanjem Pionirskem listu in Cicibanu je začel objavljati od 2. razrede osnovne šole naprej. Še kot osnovnošolec, predvsem pa kot dijak, je veliko pisal o življenju na vasi v Gorenjski glas. Že kot dijak je sodeloval tudi z Radiom Ljubljano, kjer je objavljal pravljice in pozneje tudi humoreske.

Literarna dela Ivana Sivca so zelo raznolika. Razpeta so od kmečke povesti in romanov do spominskih črtic ter pustolovskih, športnih in problemskih mladinskih tem.

Ivan Sivec je dobil več literarnih priznanj – med drugim zlato Kersnikovo plaketo za književnost – kot novinar-urednik Terseglavovo priznanje za demokratizacijo glasil oz. za svoje radijske oddaje, kot eden najbolj plodnih besedil za glasbo pa je prejel Souvanovo nagrado za življenjsko delo.

> Več o avtorju

.
.
.

O avtorju - Ivan Sivec

Obvestite me o novi knjigi tega avtorja

Želite, da vas po elektronski pošti obvestimo, ko izide nova knjiga ali ponatis katere od knjig tega avtorja?

DA - obveščajte me o novostih avtorja
.
Ivan Sivec se je rodil 23. maja 1949 v Mostah pri Komendi blizu Ljubljane. Že kot otrok je kazal nadarjenost, zato so ga poslali v šolo že pri šestih letih. Prvo daljše pripovedno delo Ivana Sivca je bila povest Pesem njenih zvonov, ki je izšla leta 1971. Na Sivčev slog pisanja povesti in romanov so zlasti v prvem obdobju najbolj vplivali Jurčič, Kersnik in Tavčar. Prvo pisateljevo mladinsko delo - pustolovski roman Pozabljeni zaklad - je nastalo leta 1978. Režiser in scenarist Tugo Štiglic je po Sivčevi literarni predlogi leta 2001 posnel najprej televizijsko nadaljevanko v treh delih, nato pa leto kasneje še celovečerni film. Celovečerec si je v kinematografih ogledalo več kot 25.000 obiskovalcev, zato je kot tretji med filmi v Sloveniji prejel najvišje priznanje - zlato rolo. Po knjigi Vlomilci delajo poleti sta bila posneta televizijska nadaljevanka (2009) in film (2010), ki si ga je ogledalo 300.000 gledalcev. Tudi po knjigi Zakleta bajta je bil posnet film (2010), ki je bil letošnje leto premierno predvajan po televiziji.

Je učenec kreativne šole pisanja Branka Gradišnika. Pravi, da lažje piše za mladino. Pri tem mu pomagata njegova otroka, v zadnjem času pa tudi vnuk Mark in vnukinja Lana. Pri pisanju za odrasle, posebno o zgodovinskih temah, si vedno pomaga z obsežnim arhivskim gradivom.

Svoje knjige pisatelj predstavlja na šolskih bralnih značkah po različnih šolah in na literarnih večerih v več kot 600 krajih po Sloveniji, v
Avstriji, Italiji, Franciji, Kanadi, Namibiji, Norveški, na Švedskem, v Švici in Združenih državah Amerike. V lanskem letu je izdal že stoto knjigo. Natisnjenih je že več kot 300.000 izvodov Sivčevih knjig in po podatkih COBISSa je vedno med petimi najboj branimi slovenskimi pisatelji. Najbolj brane so njegove mladinske knjige in biografski romani o znanih Slovencih in Slovenkah.
.
.
.

Podrobnosti o izdelku

Oglejte si več iz oddelkov:

Mnenja kupcev

  0  ocen:
5 zvezdice
0%
(0)
4 zvezdice
0%
(0)
3 zvezdice
0%
(0)
2 zvezdice
0%
(0)
1 zvezdica
0%
(0)
Povprečna ocena kupcev:
Ocena kupcev: 0
(0 ocen uporabnikov )
.
Ocenite izdelek s klikom na zvezdice:
 
.
.
.
.
.

Oznake kupcev o tem izdelku

Kliknite na posamezno oznako za prikaz vseh izdelkov označenih s to oznako:

Dodaj oznako:

Dodaj
.