Prekleta Itaka

Nova dvojezična pesniška zbirka Jurija Pivka, ki jo je sam prevedel v angleški jezik, zbirko je uredil in spremno besedo napisal Marjan Pungartnik.
V spremni besedi Marjan Pungartnik zapiše:
Osrednja in najpomembnejša postavka, ki jo najdemo v pesmih Jureta Pivka, je vprašanje, ali nas bog ne sanja. A ne gre za stari solipsizem, ki se je kot tak prav tako izpel, temveč za občutje neskončne lahkotnosti in tujosti, ki jo je v osemdesetih letih s pomenljivim naslovom Neskončna lahkost bivanja vpeljal Milan Kundera, ne da bi slutil, kako bo že čez manj kot trideset let ta psihološki pojav dobesedno preplavil (vsaj) zahodni svet. Če svet namreč nima okvira, potem v njem plavajo predmeti kot v zadnjih sekvencah filma Zabriskie Point, ko razstrelimo gnezdo avtoritarnega očeta, izenačenega z vsemi potrošnimi dobrinami tega sveta, in ostanemo brez meril, kot kotel, ki se je nenadoma odprl in je iz njega brizgnila vsebina brez reda in mere.