Delo Poskus nekega dotika predstavlja vsebinsko temeljit in hkrati atraktiven spoprijem z dotikom, s tem sestavnim in nepogrešljivim delom našega vsakdanjega življenja, ki je v tradiciji humanističnih in družboslovnih ved vse do zadnjih desetletij prejšnjega stoletja ostal pretežno neznan in neobdelan.
Poskus nekega dotika je v tem oziru prva resna obravnava o dotiku v slovenskem jeziku in prostoru.
Avtorjevo delo pa je akademsko pomembno iz več razlogov. Najprej zato, ker v slovenski raziskovalni prostor vnaša precej inovativnih kategorialnih pripomočkov za analizo različnih kulturnih kontekstov dotikanja. Nato zato, ker v obravnavo enakovredno jemlje antropološke primere in sodobne, današnje oblike dotikanja, pri čemer oboje na ključnih točkah poveže.
In nenazadnje zato, ker je delo v prvi vrsti resna in podrobna analiza dotika, ki odločno presega raven gole deskripcije, saj prepričljivo razbira in interpretira ključne dimenzije ideoloških konotacij (s tem pa tudi funkcij) tega, kar bi na prvi pogled morda izgledalo kot nekaj kar najbolj nepomembnega in vsakdanjega.
Avtor se fenomena dotika loteva s pomočjo številnih metodoloških pristopov, tako da nas njegovo transdisciplinarno delo popelje preko različnih humanističnih (filozofija, antropologija, strukturalizem in psihoanaliza) in družboslovnih krajinah (kulturologija, sociologija, politologija) do tega, da se tudi sami dotaknemo dotika.
.