.
 
.

Pornograf

Avtor: , Prevajalec: Maja Novak
5 (1  ocena uporabnikov )

.
Redna cena: 25,10 €
Predvideni rok dobave: 7-9 dni.
.
.
.
Količina:  
.
Strošek dostave je enoten za celo Slovenijo in znaša 2,95 €, ne glede na količino in vrsto kupljenih izdelkov.

Številni izdelki imajo oznako "brezplačna dostava", kar pomeni, da v prmeru nakupa takšnega izdelka poštnine ne boste plačali. 

Več o dostavi
Emka.si omogoča naslednje načine plačila:
  • z gotovino ob prevzemu (velja le za fizične osebe),
  • s plačilno oziroma kreditno kartico (Mastercard, Visa, ActivaMaestro, Activa, Diners, American Express),
  • s storitvijo Moneta (Mobitel in Simobil)
  • Plačilo po predračunu (pravne osebe)
  • Račun z odlogom plačila (za javna podjetja)
Več o plačilih

Pri vsakem izdelku je naveden predviden rok dostave. Glede na to katere izdelke izberete, se vam pri oddaji naročila prikaže tudi končni predviden datum dobave vašega pakete.

Večino izdelkov dostavljamo iz lastne zaloge, zato so naši dobavni roki zelo kratki.

Ko vam bomo poslali paket boste o tem obveščeni tudi po emailu. V emailu bo navedena številka vašega paketa ter povezava do Pošte Slovenije, kjer boste lahko preverili natančen status dostave.

Več o dostavi

To je spletna cena
Shrani v seznam želja
.

.

Opis

Protagonist McGahernovega večplastnega in slogovno razgibanega romana Pornograf je skoraj eksistencialistični in cinični tridesetletnik Michael. Ta hladni opazovalec življenja in pisec pornografske plaže ustvarja idealen fikcijski svet neugnanih ljubimcev, medtem ko sam nadvse ponesrečeno usmerja, vodi in izpelje različne faze razmerja z osem let starejšo žensko, ki z njim zanosi in ima vrhu tega še to smolo, da se vanj zaljubi. Vzporedno z ljubezensko zgodbo se v romanu odvija zgodba o Michaelovem sočutnem spremljanju počasnega umiranja njegove tete v eni od dublinskih bolnišnic. Roman je torej razpet med dramatično zaostreno sopostavljanje nasprotij, med spolnost in smrt, med porajanje in umiranje. Njegov svet naseljujejo Dublinčani, staroselci in prišleki, ki doživljajo metropolo predvsem kot labirint (ne)možnosti. Njihova približevanja in razhajanja, njihovi trki in iskanje ljubezni porajajo prozo izjemne lepote. McGahernov slog je izbrušeno muzikalen, precizen, osupljiva je njegova slikarska tehnika upodabljanja posamičnih trenutkov, polnih skrivnosti, ki pa so vendar tako vsakdanji. Irski pisatelj Colm Tóibín ga rad primerja s flamskim slikarjem Vermeerjem oziroma s tisto avro skrivnostnosti in veličastnosti, ki obdaja osebe pri povsem vsakdanjih opravilih na njegovih slikah. »Vsak od nas živi v svojem zasebnem svetu, ki ga drugi ne morejo videti, in to je tisti svet, s katerim beremo. Pri branju oživi v našem zasebnem svetu domišljije tisti svet, ki ga je pisatelj dramatiziral in izrazil z besedami. Edina razlika med pisateljem in bralcem je, da zna pisatelj ta zasebni svet dramatizirati,« je dejal McGahern.
Širše teme irske politike in družbenih sprememb so vtkane tudi v Pornografa, toda prefinjeno in dokaj neopazno, saj je bila za McGaherna »odlika dobrega pisanja sugestivnost, slabega pa deklarativnost, pisatelj pa naj bo v svojem delu navzoč zgolj prek svoje osebnosti, ki je drugo ime za slog«. (iz spremnega besedila Tine Mahkota)

Odlomek:

Poslednji sončni žarki so se med uro prometne konice prepletali pred postajo. Ves dan je bilo moje življenje zdoma, brez napora je streglo tujim življenjem, in nisem se veselil trenutka, ko bom spet začutil njegovo težo, ko se bo večer razpotegnil pred mano kot dolga prazna soba. Zagotovo bi se dalo ves svoj vek izogibati lastnemu življenju, ko bi le znali povedati, kakšno življenje je še mogoče razen tega bolečega spreminjanja v nas same.
Zagledal sem avtobus, ki je čakal pred oddaljenim rdečim semaforjem, in imel sem dovolj časa, da pridem na naslednje postajališče. Avtobus je bil predaleč, da bi lahko razločil njegovo številko. Kot da bi vrgel kovanec ali zavrtel ruleto, sem pustil, naj ta odloči, kako se bo večer nadaljeval. Če se bo pokazalo, da je 54A, bom sedel na avtobus, se vrnil v svojo sobo in se lotil dela, s katerim sem bil odlašal; če bo katerakoli druga, se bom odpeljal nazaj v mesto in zagonil večer. Miren, ker sem se zdaj prepustil pravilom igre, sem stal na postajališču in čakal. Luči na semaforju so spremenile barvo. Med škripanjem prestav se je avtobus približal. Bila je številka 54A. Dvignil sem roko, avtobus se je ustavil in vstopil sem.
Neslišno sem odprl hišna vrata in pustil, da so se sama zaprla za mano. Tudi sicer je bilo vse tiho, samo stare stopnice so ječale, ko sem se po njih vzpel na podest. Preden sem stopil v sobo, sem za trenutek počakal, a v hiši je vse molčalo. Zaprl sem vrata in obstal sredi sobe. Ta je bila vedno tiha.
Dolga žametna zavesa pred polodprtim oknom se je le rahlo pozibavala v vetru. V kaminu je premog čakal, da bom zakuril. V kotu je stala postelja z obtolčenimi medeninastimi kroglami na vogalih in stene so bile opasane s knjižnimi policami. Knjige so bile nemarno nakopičene tudi vrh bele konzole nad kaminom in na toaletni mizici, ki je bila sicer prazna. Poleg omare je namizna svetilka, narejena iz prazne kjantarice, osvetljevala mizico z marmorno ploščo, ki je nekdaj služila kot podstavek za umivalnik, osvetljevala pisalni stroj, ki je stal na listu časopisnega papirja na marmorju, osvetljevala nedotaknjeni šop belega papirja poleg stroja. Tako kot vedno sem nekako zadovoljno pomislil, da v to sobo komaj kdaj posije ubožna luč dneva.
Umil sem se in preoblekel, se počesal in si še zadnjikrat umil roke, preden sem stopil k pisalnemu stroju in začel listati po tistem, kar sem bil napisal.
Nekdaj smo se oblačili v škrlatno in belo, kdove pred koliko leti. Onstran okenca v zakristiji se je peščena potka prazna in spokojna vila med lovorjem in zadnjim zidom cerkve, nad nami je bil preprost strop, stesan iz desk. Tam je vedno vladala tišina, hrup motorjev, človeške glasove in podrsavanje nog sta pridušila cerkev ter visoko drevje na pokopališču. Verniki niso več poklekali na tlakovce. Na oltar so prinesli vino, vodo in platnene brisače za roke. Nenehno pokašljevanje je dajalo vedeti, da je cerkev nabito polna. Duhovnik v mašni opravi je stal pred pokritim kelihom na mizi, in ko je zadnjič zazvonilo, smo se postavili v vrsto pred vrati. Ko je zvončkljanje utihnilo, je duhovnik vzel kelih in z glasno utripajočim srcem smo se priklonili pred križem. Nato so se vrata poleg oltarja odprla in iz temne gmote oblačil za ograjo so vzrasli obrazi. V gosjem redu smo stopili proti oltarju, sledil pa nam je duhovnik s pokritim kelihom.
Med kakšnim smrdljivim plevelom se spominjamo obredov in jih obujamo. Prebral sem, kar sem bil napisal, da bi nadaljeval. Moja lika še človeška nista bila. Bila sta telovadca. Niti imen jima nisem nadel. Krstil ju je Maloney, ki mi je plačeval za napisano. »Za domišljijo je v prvi vrsti potrebna razdalja,« je izjavil. »Stvar od blizu ne deluje. Tvegala bi, da bova odvrnila bralce, če bi posumili, da bi se dalo predstavljati si, kako te svinjarije uganjajo s svojim najljubšim stricem ali nečakinjo;« in tako je polkovnik Grimshaw dobil svoje ime, njegova mlada partnerka pa se mu je pri akrobacijah pridružila kot Mavis Carmichael.
Ta teden sta polkovnik in Mavis odpotovala na Majorko.
»Piši, kot da pišeš zgodbo. Piši, kot da pišeš o življenju, ampak brez njegovih zoprnih bolesti,« je rad govoril Maloney. »Piši, kot da pišeš o dveh igralcih ragbija, ki sta se spoprijela za žogo. Samo malo ublaži vse skupaj s puhom in čipkami.«
Mavis se je iz pisarne, kjer je delala kot strojepiska, napotila naravnost v polkovnikovo stanovanje.
.
.
.

O avtorju - John McGahern

Obvestite me o novi knjigi tega avtorja

Želite, da vas po elektronski pošti obvestimo, ko izide nova knjiga ali ponatis katere od knjig tega avtorja?

DA - obveščajte me o novostih avtorja
.

John McGahern (Leitrim, 1934) je eden najbolj priljubljenih in največkrat prebiranih irskih piscev – nesporno sodi v vrhunski kanon sodobne irske književnosti. Objavil je šest romanov in štiri zbirke kratkih zgodb ter bil za svoj opus ovenčan s številnimi nagradami (Irish Times/Aer Lingus Award in nominacija za nagrado Booker za roman Med ženami, The South Bank Show Literature Award) in s častnimi naslovi (članstvo v Aosdáni, irski akademiji umetnosti, Society of Authors, The American-Irish Award, Prix Etrangere Ecureuil, Chevalier de l'Ordre des Artes et des Lettres). Leto pred smrtjo je objavil avtobiografsko delo Spomini.

McGahern, ki se z romanom Med ženami prvič predstavlja slovenskemu bralcu, je očitno eden tistih irskih avtorjev, o katerih je pisatelj Dermot Bolger dejal, da so neznansko pomembni in nezgrešljivo povezani z irsko dušo, vendar pa »potovanja ne prenašajo vedno tako dobro, kot bi si zaslužili«. McGaherna so samo v Franciji in ZDA začeli prevajati že v sedemdesetih letih, a kmalu po nominaciji za Bookerjevo nagrado se je njegov sloves razširil tudi drugam. Svoje je prispevala tudi »sedma umetnost«: leta 1995 je bil po njegovi kratki zgodbi Korea posnet uspešen film, BBC pa je leta 1998 po romanu Med ženami posnela mininadaljevanko z odlično irsko igralsko zasedbo. Rojakinja Claire Keegan se mu je poklonila v eni svojih kratkih zgodb v leta 2007 objavljeni zbirki Čez modra polja.

.
.
.

Podrobnosti o izdelku

  • Obseg/št. strani: 280
  • Datum Izida:
  • Jezik: slovenski
  • Vezava: Trda
  • ISBN/EAN: 9789612415167
  • Mere izdelka vxš: 13,5 x 22 cm
  • Založba Modrijan Založba, d.o.o.
  • Avtor:
  • Prevajalec: Maja Novak
  • Povprečna ocena:
    Ocena kupcev: 5
    (1)
Oglejte si več iz oddelkov:

Mnenja kupcev

  1  ocena:
5 zvezdice
100%
(1)
4 zvezdice
0%
(0)
3 zvezdice
0%
(0)
2 zvezdice
0%
(0)
1 zvezdica
0%
(0)
Povprečna ocena kupcev:
Ocena kupcev: 5
(1 ocena uporabnikov )
.
Ocenite izdelek s klikom na zvezdice:
 
.
.
.
.
.

Oznake kupcev o tem izdelku

Kliknite na posamezno oznako za prikaz vseh izdelkov označenih s to oznako:

Dodaj oznako:

Dodaj
.