ČASI SO MRAČNI,
NAVADE IZPRIJENE
IN TUDI PRAVICO DO KRITIČNOSTI
IZPOSTAVIJO LJUDSKEMU BESU.
ZATO OBJAVLJAM
TE ZAPISE V ZNAMENJU
POZITIVNE ZOPRNOSTI,
KI JO TERJAM ZASE.
Besedila v tej knjigi so bila objavljena od začetka leta 2000 do konca leta 2005, torej v času 11. septembra, vojn v Afganistanu in Iraku, v Italiji pa vzpostavitve režima medijskega populizma. Ko jih beremo, se zavemo, da je od konca prejšnjega tisočletja prišlo do dramatičnega nazadovanja. Po padcu berlinskega zidu je bilo treba znova oživiti zemljevide iz leta 1914 in že dolgo imajo naše družine spet obarvane služabnike, kakor v filmu V vrtincu. Polagoma smo z videosnemalnikom prešli s televizije na kinematograf, s svetovnim spletom in plačljivimi televizijskimi programi je žična telefonija zmagala nad brezžično telegrafijo, zdaj pa smo z iPodom znova iznašli radio. Ko se je končala hladna vojna, smo z Afganistanom in Irakom spet doživeli vročo vojno, z oživitvijo Kiplingove Velike igre pa smo se vrnili k spopadu med islamom in krščanstvom. Znova je vstala prikazen rumene nevarnosti in spet se je začela protidarvinistična polemika iz devetnajstega stoletja, znova je vzniknilo protijudovstvo in v vladi imamo spet fašiste, znova je izbruhnil spor med Cerkvijo in državo. Zdi se, kakor da bi se zgodovina, utrujena od skokov, ki jih je opravila v preteklih dveh tisočletjih, začela sesedati sama vase in bi jo s hitrimi koraki ubrala po rakovo. Namen te knjige pa ni, da bi usmerila v hojo naprej, temveč da bi vsaj malo ustavila gibanje nazaj.
Po rakovi poti je zbirka esejev in člankov, ki so v izvirniku večinoma izšli v časopisih La Repubblica in L'Espresso. Odzivi Umberta Eca na aktualne družbeno-politične dogodke so provokativni, strastni in duhoviti, ne prezre nobenega slogana in razgali prav vsako norost. Kako smo se znašli v tej dobi vojn in medijskega populizma in kako so nam jih lahko voditelji prodali kot znamenje napredka? Eco v člankih pretresa teme, kot so vojna, rasizem, Evropska unija, retorika, Bližnji vzhod, 11. september, televizijski oglasi, globalizacija, Harry Potter, antisemitizem, fundamentalizem, Da Vincijeva šifra, in sklene knjigo z razmišljanjem o prednostih in slabostih smrti.
Zbirka Esenca prinaša ključen izbor naslovov z različnih področij popularne znanosti in humanističnih ved. V njej so zbrana dela, ki so in bodo pustila pečat človeški misli.
"Eden najbolj vplivnih mislecev našega časa."
Los Angeles Times
"Eco združuje učenost z ljubeznijo do paradoksov in zbadljivim, včasih nezaslišanim smislom za humor."
Atlantic Monthly
Nekaj Ecovih duhovitih komentarjev in ena anekdota:
"Ne nazadnje je tudi življenje sámo škodljivo; na koncu nam vedno prinese smrt."
"Pogosto dobivam najbolj nesmiselno vprašanje na svetu, ki pa v glavnem navdušuje vse novinarje, to je, katero knjigo bi vzel s seboj na samotni otok. Moj odgovor je telefonski imenik, saj bi lahko z vsemi temi imeni ustvaril čudovite zgodbe."
"Ko mi je pred leti profesor rekel, da v življenju od rojstva sledimo začrtanemu cilju, eni in isti ideji, sem ga le debelo gledal. Danes se strinjam z njim. Kar koli že počnem, vedno imam občutek, da sledim eni ideji. A ne vprašajte me kateri."
Pisatelj in filozof podpira protikadilski zakon, a po drugi strani pravi, da je rešitev tudi nekoliko dvoumna. Leta 2007 je v nekem intervjuju povedal: "Pred kratkim sem bil na frankfurtskem sejmu knjig, kjer so me, ko so opazili cigaro v roki, že na vratih opozorili, da tobaka ne smem kaditi. Pa sem jim rekel, da je kokain. In so se opravičili in me spustili naprej."
.