V okencu izberite šolo in razred v prihodnjem šolskem letu in prihranite

.
 
.

Pesnikova svatba

Avtor: , Prevajalec: Urša Červ
5 (3  ocene uporabnikov )

Prevod dela: La boda del poeta.

.
Redna cena: 25,50 €
Predvideni rok dobave: 7-9 dni.
.
.
.
Količina:  
.
Strošek dostave je enoten za celo Slovenijo in znaša 2,95 €, ne glede na količino in vrsto kupljenih izdelkov.

Številni izdelki imajo oznako "brezplačna dostava", kar pomeni, da v prmeru nakupa takšnega izdelka poštnine ne boste plačali. 

Več o dostavi
Emka.si omogoča naslednje načine plačila:
  • z gotovino ob prevzemu (velja le za fizične osebe),
  • s plačilno oziroma kreditno kartico (Mastercard, Visa, ActivaMaestro, Activa, Diners, American Express),
  • s storitvijo Moneta (Mobitel in Simobil)
  • Plačilo po predračunu (pravne osebe)
  • Račun z odlogom plačila (za javna podjetja)
Več o plačilih

Pri vsakem izdelku je naveden predviden rok dostave. Glede na to katere izdelke izberete, se vam pri oddaji naročila prikaže tudi končni predviden datum dobave vašega pakete.

Večino izdelkov dostavljamo iz lastne zaloge, zato so naši dobavni roki zelo kratki.

Ko vam bomo poslali paket boste o tem obveščeni tudi po emailu. V emailu bo navedena številka vašega paketa ter povezava do Pošte Slovenije, kjer boste lahko preverili natančen status dostave.

Več o dostavi

To je spletna cena
Shrani v seznam želja
.

.
Kdor je kupil ta izdelek, je kupil tudi...
.

Opis

Malicijska obala oziroma otoček Gema postane – po stoletjih nepomembnega obstoja – prizorišče, na katerem se v naglem zaporedju sprostijo najelementarnejše strasti, poleg opisov pokrajine in življenjskega sloga Malicijcev dovolj prepričljive, da pozabimo, da je dogajalni prostor pravzaprav fiktiven. Kar štirje junaki vlečejo glavne in odločilne niti tega ljubezensko-vojno-pustolovskega romana: brata Reino in Esteban Coppeta, trgovec in avstrijski priseljenec Jerónimo Franck ter otoška lepotica Alia Emar. Šele tik pred poroko Alie in Jerónima modrooki Esteban zbere dovolj poguma, da svojo ljubezen do dekleta izrazi v okornih verzih, objavljenih v lokalnem časopisu. Vse nadaljnje pobude, ki razplamtijo ljubezen med njima, prevzame Alia. Načrte ljubimcev pa podre Estebanov domoljubni in vročekrvni brat Reino, ko s skupino mladcev pokonča avstro-ogrske vojake, ki so pripluli na ta pozabljeni otok, da bi rekrutirali njegove prebivalce za prihajajočo (prvo svetovno) vojno. Pokol v trenutku poruši iluzijo o varnosti in anonimnosti otoka, in kljub posredovanju samega papeža avstro-ogrsko maščevanje pomembno poseže v usodo glavnih protagonistov. Avtor v zgodbo spretno vpleta številne detajle, kot so nenavadni zvonik, ki po fizikalnih zakonih ne bi smel obstajati, nerazložljivi udarci zvona ob nenavadnih urah, lokalne, z vraževerjem zabeljene legende, pokvarjeni novinar, otoška (erotično navdahnjena) folklora in še marsikaj. Kljub resnim temam je zgodba posejana z duhovitimi inserti, pa tudi dialogi, naj bodo postavljeni v še tako resne situacije, ne skoparijo s humorjem in sarkazmom. Omembe vredni so tudi pesniški vložki, ki prav s svojo začetniško okornostjo – ta se nekoliko izboljša šele proti koncu romana – pomembno orišejo značaj ljudi, kraja in časa, okoli katerih je zgodba skonstruirana.

Odlomek:
Pred eno uro je lepa Alia Emar, ženska, v katere vesoljni lepoti so odzvanjale vse kreposti Stvarnika, nevesta stoletja, med plesom senc prišla k svojemu spovedniku, da bi ga štiri ure pred poroko vprašala, ali se samomor res kaznuje s peklom ne glede na upravičenost in pobožnost razloga.
»Prav, govoril bom s papežem.«
»Kdaj?«
»Jutri.«
»Jutri bomo že vsi mrtvi. Dajte zdaj.«
»In kako naj to storim? Misliš, da daje papež kar vsem svojo številko?«
»Ne vem. Ampak jaz jo imam.«
»Telefonsko številko Pija X.?«
Reino mu je izročil listek in ga gledal smrtno resno. Duhovnik je potipal list papirja, kot da dvomi o njegovi resničnosti, in se nato ves zamišljen s prosto roko dotaknil svoje nove pričeske.
»Zdravje svetega očeta se slabša. Napovedal je, da bo leta 1914 izbruhnil veliki konflikt. Sovraži vojno, prav tako kot sovraži modernizem, razumeš?«
»Ne.«
»No, saj, v tem je težava.«
»Ne razumem, oče.«
»Morda je napad na Malicijsko obalo ravno začetek velike vojne, ki jo je napovedal papež.«
»Še toliko večji razlog, da bi se ji hotel izogniti.«
»In nasprotovati lastni napovedi?«
Reino je zgrabil mehko blago duhovnikove obleke in ga stresel s takim besom, da je, ko ga je izpustil, duhovnik izgubil ravnotežje in padel na tla.
»Vi niste božji človek! Vi ste jebeni podlež, ki ga je sem nastavil hudič!«
»Ti heretizmi, ki si jih izrekel v cerkvi, ti zagotavljajo dvojno večnost v peklu,« je zavpil duhovnik in z dvignjeno pestjo vstal.
»Mislite, da sveti oče ne bo preprečil vojne samo zato, ker je nekaj stavil in hoče zmagati! Še podgani ne bi padla na pamet taka bedarija!«
Duhovnik si je ovlažil ustnice in stresel prednji del svoje tunike, medtem pa preveril, če niso na njej morda ostali bogoskrunski odtisi mladeničevih prstov.
»Prav. Poklicala ga bova.«
Z nekaj kretnjami si je popravil novo obleko in zvlekel Reina za komolec proti izhodu. Pri vratih je še vedno stal stari Torrentes in v senci venčnega zidca kot maček, ki se pripravlja, da bo napadel zmedenega ptiča, opazoval zvonik.
Nasproti pomola sta naletela na telegrafista, ki se je pred omotičnostjo poletne vročine zatekel k majhnemu ventilatorju, ki mu je pihljal lase proti steni. Ves zaspan je s cunjo, navezano na žico, čistil cev karabinke. Ko je zagledal Reina in duhovnika skupaj, je vljudno pljunil na tla in brez pozdrava naprej opravljal svoje delo.
»Rad bi opravil mednarodni klic,« je rekel duhovnik.
Moški je z brado pomignil proti telefonu, nato pa dvignil cev puške ter kukal vanjo, pri čemer je na eno oko zamižal.
»Zavrtite številko telefonistke v Zagrebu in ona vas bo prevezala.«
»Katero številko?«
»Ena.«
Duhovnik je hotel povedati šalo o kompleksnosti te cifre, a se je takoj spomnil, da je to šalo prebral v drugem romanu, in se je raje zadržal. Zavrtel je številčnico in se zazrl v neizprosni Reinov izraz, v katerem ni bilo niti najmanjšega sledu nasmeha.
»Gospodična, dajte mi 5550, v mestu Vatikan.«
»Gre za osebni klic?«
»Za osebni klic gre, gospodična.«
»In s kom želite govoriti?«
Duhovnik je globoko vdihnil in uspelo mu je narediti tako hripav in šarmanten glas, kot da bi ga oblekel v praznično obleko.
»S papežem,« je rekel.
.
.
.

O avtorju - Antonio Skármeta

Obvestite me o novi knjigi tega avtorja

Želite, da vas po elektronski pošti obvestimo, ko izide nova knjiga ali ponatis katere od knjig tega avtorja?

DA - obveščajte me o novostih avtorja
.
Antonio Skármeta (polno ime: Esteban Antonio Skármeta Vranicic) je potomec hrvaških izseljencev, ki so se v Južno Ameriko preselili z Brača. V Čilu in New Yorku je študiral filozofijo in književnost. Leta 1973 je zapustil domovino in se vrnil leta 1989, po padcu Pinochetove diktature. Tri leta je bil čilski veleposlanik v Nemčiji, trenutno pa poučuje na univerzi Colorado College v Santiagu in Colorado Springsu. Je avtor štirinajstih del, predvsem romanov in zbirk kratkih zgodb, in dobitnik številnih literarnih nagrad, mdr. najprestižnejših, kot sta nagrada Planeta (2003, za roman El baile de la victoria) in nagrada Planeta-Casa de América (2011, za roman Los días del arcoíris), ki sta vredni kar 600.000 evrov oz. 200.000 ameriških dolarjev. Več nagrad je dobil tudi za Pesnikovo svatbo (La boda del poeta, 1999), npr. francosko nagrado Médicis (2001). Ta roman je po mladinskem Ničhudga (1983) druga Skármetova knjiga, prevedena v slovenščino.
.
.
.

Podrobnosti o izdelku

Mnenja kupcev

  3  ocen:
5 zvezdice
100%
(3)
4 zvezdice
0%
(0)
3 zvezdice
0%
(0)
2 zvezdice
0%
(0)
1 zvezdica
0%
(0)
Povprečna ocena kupcev:
Ocena kupcev: 5
(3 ocene uporabnikov )
.
Ocenite izdelek s klikom na zvezdice:
 
.
.
.
.
.

Oznake kupcev o tem izdelku

Kliknite na posamezno oznako za prikaz vseh izdelkov označenih s to oznako:

Dodaj oznako:

Dodaj
.