.
 
.

Patti Smith: Pač mulca

Avtor: , Prevajalec: Jure Potokar
4 (11  ocen uporabnikov )

Patti Smith je leta 1989 Robertu Mapplethorpu, preden je umrl zaradi aidsa, obljubila, da bo napisala njuno življenjsko zgodbo. Pač mulca je dosti več kot še ena avtobiografija umetnice in opis romantičnega boemskega življenja v mladosti, je tudi ena najboljših in najbolj berljivih knjig o tem, kako postati umetnik.

USPEŠNICA!
Dobitnica ameriške državne nagrade za književnost.
.
Redna cena: 37,10 €
Rok dobave: 2-3 dni.
.
.
.
Količina:  
.
Strošek dostave je enoten za celo Slovenijo in znaša 2,95 €, ne glede na količino in vrsto kupljenih izdelkov.

Številni izdelki imajo oznako "brezplačna dostava", kar pomeni, da v prmeru nakupa takšnega izdelka poštnine ne boste plačali. 

Več o dostavi
Emka.si omogoča naslednje načine plačila:
  • z gotovino ob prevzemu (velja le za fizične osebe),
  • s plačilno oziroma kreditno kartico (Mastercard, Visa, ActivaMaestro, Activa, Diners, American Express),
  • s storitvijo Moneta (Mobitel in Simobil)
  • Plačilo po predračunu (pravne osebe)
  • Račun z odlogom plačila (za javna podjetja)
Več o plačilih

Pri vsakem izdelku je naveden predviden rok dostave. Glede na to katere izdelke izberete, se vam pri oddaji naročila prikaže tudi končni predviden datum dobave vašega pakete.

Večino izdelkov dostavljamo iz lastne zaloge, zato so naši dobavni roki zelo kratki.

Ko vam bomo poslali paket boste o tem obveščeni tudi po emailu. V emailu bo navedena številka vašega paketa ter povezava do Pošte Slovenije, kjer boste lahko preverili natančen status dostave.

Več o dostavi

To je spletna cena
Shrani v seznam želja
.

.
Kdor je kupil ta izdelek, je kupil tudi...
.

Opis

»Jezus je umrl za grehe drugih, za moje ni.«

Patti Smith je leta 1989 Robertu Mapplethorpu , preden je umrl zaradi aidsa, obljubila, da bo napisala njuno življenjsko zgodbo. Dvajset let pozneje je obljubo uresničila, in nastala je očarljiva, skoraj romantična zgodba o vzponu dveh umetnikov, ki bi skoraj ne mogla biti bolj različna, pa vendar sta ju umetniško stremljenje in New York za vselej povezala.

Robert Mapplethorpe (1946–1989), umetnik, fotograf, Pattijin ljubimec in prijatelj, je bil najpomembnejša oseba v njenem umetniškem življenju. Spoznala sta se kot dvajsetletna pribežnika v Brooklyn, julija 1967. V želji, da bi uspela kot umetnika, sta se komaj prebijala, pogosto celo stradala, če pa že nista bila lačna, jima je vedno zmanjkalo denarja za vse tiste umetniške radosti, po katerih sta hrepenela. Patti se spominja, kako sta si lahko privoščila samo eno vstopnico za muzej, in tako je tisti, ki je vstopil, drugemu podrobno poročal o vsem, kar je videl. Kljub temu sta ves čas ustvarjala, on kolaže in instalacije, ona risbe in pozneje zlasti poezijo. Navdih sta najpogosteje našla drug pri drugem.
 
Zgodba je napisana neposredno in brez olepševanja. Je pripoved o svetu, ki je oddaljen samo dobrih štirideset let, pa vendar se zdi svetlobna leta daleč, pripoved o danes mitičnih in za marsikoga čarobnih šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja s celo galerijo slovitih osebnosti (Jimi Hendrix, Janis Joplin, Jim Morrison, Andy Warhol ...), ki so zaznamovale zgodovino glasbe pa tudi popularne kulture nasploh.

Pač mulca (Just Kids) je ganljiva ljubezenska zgodba, ki se prične z naključjem (ali pa naj to imenujemo usoda), ki je povezalo Patti in Roberta, da sta postala cimra, prijatelja in ljubimca, predvsem pa navdih drug drugemu, in se konča kot elegija, kot poklon mrtvemu prijatelju.

V knjigi je objavljenih več kot 30 fotografij.

Pač mulca je dosti več kot še ena avtobiografija umetnice in opis romantičnega boemskega življenja v mladosti, je tudi ena najboljših in najbolj berljivih knjig o tem, kako postati umetnik.

Patti Smith je za knjigo Pač mulca prejela ameriško državno nagrado za književnost (National Book Award).


Patti Smith o knjigi v National Portrait Gallery (Washington), 11. decembra 2010. Sprašuje zgodovinar NPG David C. Ward. (Pogovor je v angleščini.)




Preberite odlomek:


Najina ulica je bila majhna, z nizkimi, z bršljanom preraslimi garažami, predelanimi iz nekdanjih hlevov. Do obedovalnice, telefonske govorilnice in Jakove trgovine s slikarskimi potrebščinami, kjer se je začenjal Trg svetega Jakoba, je bil samo kratek sprehod.
Stopnišče do najinega nadstropja je bilo mračno in ozko, z obokano nišo, vrezano v steno, najina vrata pa so se odpirala v majhno, sončno kuhinjo. Z oken nad koritom si lahko videl ogromno belo murvo. Spalnica je gledala na pročelje z bogato okrašenimi medaljoni na stropu, ki so se ponašali z izvirnimi štukaturami s preloma stoletja.
Robert mi je zagotovil, da bo ustvaril lep dom, in zvest svoji besedi se je potrudil, da je postal najin. Najprej je pomil in poribal zapacan štedilnik z jekleno volno. Pološčil je pode, pomil okna in pobelil stene.
Najino pičlo lastnino je nakopičil v središču prihodnje spalnice. Spala sva na svojih plaščih. Ob odvozu kosovnega materiala sva preiskala ulici in po čarovniji našla, kar sva potrebovala. Zavrženi žimnici v svetlobi ulične svetilke, majhno knjižno omaro, popravljive luči, glinene sklede, podobi Jezusa in Madone v kičastih okrušenih okvirjih in zlizano perzijsko preprogo za moj kot najinega sveta.
Zdrgnila sem žimnici s sodo bikarbono. Robert je napeljal nove žice v luči in dodal pergamentna senčnika, tetovirana z njegovimi okraski. Bil je spreten z rokami, še zmeraj fant, ki je delal nakit za svojo mater. Nekaj dni je delal, da je obnovil zaveso s kroglicami in jo obesil na vhod v najino spalnico. Sprva sem bila zaradi zavese malo skeptična. Nikoli še nisem videla česa takšnega, vendar se je na koncu skladala z mojimi ciganskimi elementi.
Vrnila sem se v južni Jersey in prinesla svoje knjige in obleko. Medtem ko me ni bilo, je Robert obesil svoje risbe in zastrl stene z indijskim blagom. Polico nad kaminom je okrasil z verskimi predmeti, svečami in spominki za dan mrtvih, razporedil jih je kot svete predmete na oltarju. Končno je uredil študijski prostor zame z delovno mizico in zlizano čarobno preprogo.
Združila sva najino lastnino. Nekaj mojih plošč sva zložila v oranžen zaboj k njegovim. Moj zimski plašč je visel ob njegovem telovniku iz ovčje kože.
Brat mi je dal novo iglo za najin gramofon, mati pa nama je pripravila sendviče z mesnimi kroglicami, zavite v staniol. Pojedla sva jih in veselo poslušala Tima Hardina, njegove pesmi so postale najine pesmi, odraz najine mlade ljubezni. Mati je poslala tudi zavoj rjuh in prevlek za blazine. Bile so mehke in domače, imele so lesk dolgoletne uporabe. Spominjale so me nanjo, ko je stala na dvorišču in zadovoljno premerjala perilo na vrvici, ki je frfotalo na soncu.
Moji dragoceni predmeti so se mešali s perilom. Moj prostor za delo je bil zmešnjava rokopisnih papirjev, plesnivih klasik, pokvarjenih igrač in talismanov. Pritrdila sem slike Rimbauda, Boba Dylana, Lotte Lenya, Piafove, Geneta in Johna Lennona nad provizorično pisalno mizo, na kateri sem razporedila svoja peresa, črnilnik in beležnice – meniška zmešnjava.
Ko sem prišla v New York, sem kupila nekaj barvnih svinčnikov in leseno ploščo, da bi na njej risala. Narisala sem dekle za mizo pred razdeljenimi kartami, dekle, ki si napoveduje usodo. Bila je edina risba, ki sem jo lahko pokazala Robertu, in zelo mu je ugajala. Hotel je, da poskusim delati na dobrem papirju in s svinčniki, in je delil z menoj svoj material. Cele ure sva delala drug ob drugem, v stanju obojestranske zbranosti.
Nisva imela veliko denarja, vendar sva bila srečna. Robert je delal kot honorarec in skrbel za stanovanje. Jaz sem prala in pripravljala obroke, ki so bili zelo skromni. Blizu Waverlyja je bila italijanska pekarna, kamor sva pogosto hodila. Izbrala sva lepo štruco dan starega kruha ali četrt funta njihovih postanih piškotov, ki so jih ponujali za pol cene. Robert je bil sladkosned, zato so pogosto zmagali piškoti. Včasih nama je ženska za pultom dala kaj zraven in do roba napolnila rjavo papirnato vrečko z rumenimi in rjavimi vetrnicami, zmajevala z glavo in naju mrmraje prijateljsko grajala. Najverjetneje je vedela, da gre za najino večerjo. Dodala sva kavo za sabo in karton mleka. Robert je imel rad čokoladno mleko, vendar je bilo dražje, in tehtala sva, ali naj zapraviva še deset centov.
Imela sva svoje delo in drug drugega. Nisva imela denarja, da bi hodila na koncerte ali v kino oziroma da bi si kupovala nove plošče, zato pa sva vedno znova vrtela tiste, ki sva jih imela. Poslušala sva mojo Madame Butterfly, kakor jo je pela Eleanor Steber. A Love Supreme. Between the Buttons. Joan Baez in Blonde on Blonde. Robert mi je predstavil svoje najljubše – Vanilla Fudge, Tim Buckley, Tim Hardin – in njegova History of Motown je poskrbela za ozadje najinih noči skupnega veselja.
Nekega dne v indijanskem poletju sva se oblekla v najljubše stvari. Jaz v beatniških sandalih in z oguljenimi šali in Robert s svojo ljubeznijo do korald in telovnika iz ovčje kože. S podzemsko sva se odpeljala do West Fourth Streeta in preživela popoldne na Washington Squaru. Delila sva si kavo iz termovke pa opazovala reko turistov, zadetežev in ljudskih pevcev. Razburjeni revolucionarji so delili protivojne letake. Šahisti so privlačili svojo druščino. Vsi so soobstajali v nenehnem brnenju besednih protestov, bongov in lajajočih psov.
Hodila sva proti fontani, epicentru dogajanja, ko se je ustavil star par in naju neprikrito opazoval. Robert je užival, da je opažen, in mi je ljubeče stisnil roko.
»Oh, slikaj ju,« je rekla ženska svojemu zmedenemu možu, »mislim, da sta umetnika.«
»Oh, daj no,« je skomignil. »Pač mulca.«


© Modrijan založba, d. o. o., 2011


.
.
.

O avtorju - Patti Smith

Obvestite me o novi knjigi tega avtorja

Želite, da vas po elektronski pošti obvestimo, ko izide nova knjiga ali ponatis katere od knjig tega avtorja?

DA - obveščajte me o novostih avtorja
.

Patti Smith je ameriška pisateljica, performerka in vizualna umetnica, 1946

Patti Smith je priznanje dosegla v sedemdesetih letih z revolucionarnim spajanjem poezije in rocka. Njen ključni album Horses z znano podobo Roberta Mapplethorpa so razglasili za enega izmed stotih najboljših albumov vseh časov. Posnela je dvanajst plošč.
Risbe je prvikrat razstavljala v Gotham Book Martu leta 1973, od leta 1978 pa jo zastopa galerija Roberta Millerja. Leta 2002 je Muzej Andyja Warhola pripravil retrospektivno razstavo njenih risb, sitotiskov in fotografij z naslovom Strange Messenger. Risbe, fotografije in instalacije so bile leta 2008 na ogled na obsežni razstavi v Fondation Cartier pour l'art contemporain v Parizu.
Med njenimi pesniškimi zbirkami so Witt, Babel, Woolgathering, The Coral Sea in Auguries of Innocence.
Francosko ministrstvo za kulturo jo je leta 2005 odlikovalo s prestižnim naslovom Commandeur des Arts et des Lettres, najvišjim odlikovanjem francoske republike za umetnike. Dve leti pozneje so jo uvrstili v Rock'n'roll dvorano slave.
Patti Smith se je leta 1980 poročila s pokojnim Fredom Sonicom Smithom iz skupine MC5. Imata sina Jacksona in hčer Jesse. Živi v New Yorku.
Za avtobiografsko delo Pač mulca (Just Kids, 2010) je prejela ameriško državno nagrado za književnost; nominirana je bila tudi za ameriško kritiško nagrado in nagrado Lambda.

www.pattismith.net
www.dreamoflifethemovie.com

.
.
.

Podrobnosti o izdelku

Mnenja kupcev

  11  ocen:
5 zvezdice
73%
(8)
4 zvezdice
0%
(0)
3 zvezdice
9%
(1)
2 zvezdice
9%
(1)
1 zvezdica
9%
(1)
Povprečna ocena kupcev:
Ocena kupcev: 4
(11 ocen uporabnikov )
.
Ocenite izdelek s klikom na zvezdice:
 
.
.
.
.
.

Oznake kupcev o tem izdelku

Kliknite na posamezno oznako za prikaz vseh izdelkov označenih s to oznako:

Dodaj oznako:

Dodaj
.