O čem govori knjiga? Vezjak zapiše: »Psihopolitika paranoje v resnici povzroča kulturno patologijo na vseh koncih in krajih, patologijo, ki se razliva v vse sfere družbenega življenja, ga regulira in obvladuje. Njena kultura se je v nas zagrizla do te mere, da je načela vitalne dele socialnih mrež. Omajala je naše zaupanje, naš razum, naše prizadevanje za resnico, naše medčloveške odnose, naša življenja. Njene ambicije so velike, naš odpor majhen. V dimenzijah svojega obstoja je zavrla kakršen koli normalen družbeni razvoj, še zlasti političnega. Kot velika snežna kepa, ki se vali po hribu in podira vse pred seboj, postaja vedno debelejša in je ni mogoče ustaviti. Še zlasti, ker je nihče niti ne poskuša ustaviti, in še zlasti, ker jo nekateri celo poganjajo. V Sloveniji je paranoja postala skoraj nacionalna religija.«
Dr. Boris Vezjak je doktoriral iz filozofije in predava na Oddelku za filozofijo Filozofske fakultete v Mariboru in na Pedagoški fakulteti v Mariboru. Ukvarja se predvsem z zgodovino antične filozofije, moralno vzgojo, teorijo diskurza, medijsko analizo in teorijo argumentacije. Je avtor številnih člankov ter naslednjih avtorskih prevodov in knjig: »Platon: Harmid« (1994), »Platon: Fileb« (2000), »Platon: Parmenid« (2001), »Kako so močno dihali: komentarji in kronologija k primeru Petek« (2005), »Sproščena ideologija Slovencev: o političnih implikacijah filozofema sproščenost« (2007), »Zmote in napake v argumentaciji: vodič po slabi argumentaciji v družbenem vsakdanu« (2007, skupaj z Janezom Bregantom), »In media res: novinarji med etiko, politiko in kapitalom« (2008) in »Somrak medijske avtonomije: boji za politično hegemonijo 2004-2008« (2009). Kot pravi sam, si je želel pričujočo knjigo izdati pri Liberalni akademiji tudi zato, ker je kot njen član skupaj z drugimi podvržen natančno tistim postopkom, o katerih govori prav v njej – psihopolitiki paranoje in stigmatizacij.
.
