.
 
.

Nevarnost v rdeči obleki

Avtor: , Prevajalec: Urška Strnad
5 (1  ocena uporabnikov )

.
Redna cena: 28,00 €
Rok dobave: 2-3 dni.
.
.
Količina:  
.
Strošek dostave je enoten za celo Slovenijo in znaša 2,95 €, ne glede na količino in vrsto kupljenih izdelkov.

Številni izdelki imajo oznako "brezplačna dostava", kar pomeni, da v prmeru nakupa takšnega izdelka poštnine ne boste plačali. 

Več o dostavi
Emka.si omogoča naslednje načine plačila:
  • z gotovino ob prevzemu (velja le za fizične osebe),
  • s plačilno oziroma kreditno kartico (Mastercard, Visa, ActivaMaestro, Activa, Diners, American Express),
  • s storitvijo Moneta (Mobitel in Simobil)
  • Plačilo po predračunu (pravne osebe)
  • Račun z odlogom plačila (za javna podjetja)
Več o plačilih

Pri vsakem izdelku je naveden predviden rok dostave. Glede na to katere izdelke izberete, se vam pri oddaji naročila prikaže tudi končni predviden datum dobave vašega pakete.

Večino izdelkov dostavljamo iz lastne zaloge, zato so naši dobavni roki zelo kratki.

Ko vam bomo poslali paket boste o tem obveščeni tudi po emailu. V emailu bo navedena številka vašega paketa ter povezava do Pošte Slovenije, kjer boste lahko preverili natančen status dostave.

Več o dostavi

To je spletna cena
Shrani v seznam želja
.

.
Kdor je kupil ta izdelek, je kupil tudi...
.

Opis

Zvezni državi Maine in Teksas sta prizorišči napete družinske drame, ki nam jo najbolje prodajana pisateljica na lestvici New York Timesa predstavi v romanu, polnem skrivnosti, laži in poželenja … Lepa Hana Grey se po nizu slabih izkušenj, ko brez denarja obupano išče službo, znajde v veličastni stari hiši na divji obali zvezne države Maine, kjer skrbi za ostarelo žensko. Na smrtni postelji ta Hani zaupa nevarno skrivnost. Zdaj je Hana na begu, za petami so ji morilci in obupano potrebuje edinega moškega, ki ji lahko reši življenje. Gabriel Prescott je vse življenje iskal dom. Zdaj je tik pred tem, da najde vso svojo davno izgubljeno družino. Le ena oseba si mu drzne stati na poti – Hana Grey. Pa vendar je nežna in odločna ženska, ki ogroža njegovo iskanje resnice, morda edina ženska, ki ga lahko reši.

»Christina Dodd je avtorica, ki jo izberem, ko si zaželim zgodbe, polne vroče ljubezni, hitre akcije in tiste čarobne sestavine – srca.« Jayne Ann Krentz 

Pogled v knjigo:


1. poglavje


Teignmouth, New Hampshire


Hana Grey se ni mogla spomniti, da bi že kdaj tako uživala na pogrebu.


Sedela je v zadnji klopi metodistične cerkve; obred je bil lep, starejši gospod v krsti je bil zadovoljen, da leži v njej, najboljša od vsega pa sta bila vznemirjenje in zbeganost sicer brezbrižne družine gospoda Donalda Dresserja zaradi obilne hvale na njegov račun. Njegovi potomci, vnuki in pravnuki so bili videti, kot da jim je neprijetno, se strašno dolgočasijo ali so goreče pobožni – pač odvisno od njihove starosti in osebnosti. Hana je upala, da so sovražili čisto vsako minuto, ko so nemirno presedajoči se poslušali duhovnika, ki je koval v zvezde gospoda Dresserja in njegov pogum med vojno, njegov prirojeni smisel za posle in njegovo predanost skupnosti, v kateri je živel – vse to so bile lastnosti, ki jih na žalost ni podedoval nihče od njih.


In zdaj, ko so se sorodniki gospoda Dresserja počasi in podrsavajoče sprehajali mimo njegove krste proti veži, kjer so sprejemali izraze sožalja, je Hana vstala, oblekla svoj dolgi črni plašč in se napotila po cerkveni ladji proti oltarju. Pogledala je gospoda Dresserja, oblečenega v uniformo iz druge svetovne vojne, in njegove od artritisa zverižene prste, zdaj sklenjene na prsih. Dobro je bil videti. Nepopustljivo. Bil je nergav star pesjan, vendar upravičeno. Saj ji je vsak dan govoril: Sit sem tega, da sem še kar živ, vsi moji prijatelji pa so že pomrli, moji otroci so ničvredni in edino, kar še lahko počnem s tako luštno mlado negovalko, kot si ti, je, da mi pomaga scati.


Resnično je bila vesela, da je končno našel svoj mir, vendar si je obrisala solzo, ko je zašepetala: »Veliko sreče, starček. Veliko sreče.«


Obrnila se je in med malce nerodnim iskanjem rokavic odkorakala proti izhodu. Žalujoči so že odšli, a tam je sam stal Jeff Dresser in jo čakal.


Star je bil petdeset let, čeden, lepo oblečen in privlačen – no, vsaj sam zase je menil, da je privlačen, kar je velika razlika.


»V imenu družine bi se vam rad zahvalil za vso skrb za očeta. Ste prva negovalka na domu, ki je zdržala več kot dva tedna, in vašo zadnjo plačo smo že nakazali agenciji.« Izročil ji je navadno belo ovojnico. »Vendar je tukaj še nagrada za vas, izraz naše hvaležnosti.«


Pogledala je ovojnico. In pogledala je njega. Opazila je, da se celo na očetovem pogrebu, ko je bila od glave do peta odeta v črnino, ki je dobro skrila njeno telo, postarani zapeljivec ni mogel upreti, da si je ne bi ocenjujoče ogledal. »Hvala, Jeff. Žal mi je, da je moral vaš oče umreti v takšnih bolečinah, vendar sem zelo rada poslušala zgodbe iz njegovega življenja. Zelo zanimiv možakar je bil.«


S tem je vsekakor pritegnila Jeffovo pozornost. »Pogovarjal se je z vami? Pripovedoval vam je zgodbe iz svojega življenja? Ljubi bog, to je veliko več, kot je kdaj počel z nami!«


»Samo vprašati sem ga morala.«


Otrpnil je, saj je slišal očitajoč prizvok v njenih besedah.


Ovojnico je potisnila v žep plašča in se obrnila proč. »Na svidenje.«


Zamrmral je nekaj tiho užaljenega in odkorakal mimo nje in skozi vrata.


To je bilo torej to. Konec še ene službe. Čas je, da se spet vrne v agencijo za zaposlovanje.


Neki drugi moški, približno Jeffovih let, a že po videzu prepričljiv, je stal pri cerkvenih vratih in jih držal odprta, da je mrzel februarski zrak polnil notranjost. »Gospodična Grey? Se me spomnite?«


Segla mu je v ponujeno dlan. »Seveda.« Stephen Burkhart je bil odvetnik gospoda Dresserja. Moška sta ure in ure preživela zaprta v delovni sobi gospoda Dresserja in med obiski je bil vedno prijazen, spoštoval je omejitve, ki jih je postavila svojemu varovancu, in zdel se ji je oprezen. Zelo oprezen.


»Gospodična Grey,« je rekel, »ob štirih bomo v moji pisarni prebrali oporoko. Gospod Dresser je prosil, da se udeležite branja.«


»Ker … ker mi je gospod Dresser kaj zapustil?« Nasmehnila se je in zavzdihnila ob spominu na prejšnji primer, ko jo je varovanec vključil v oporoko, in kako ogorčena je bila družina gospoda Colemana zaradi tiste skromne vsote. Ko je pomislila, kako željno so potomci gospoda Dresserja pričakovali trenutek, ko se bodo lahko polastili starčkovega precejšnjega premoženja, si je skorajda zaželela, da se gospod Dresser ne bi spomnil nanjo. »Skrbelo ga je zaradi mojega pomanjkanja sredstev, kot je rekel temu,« mu je pojasnila. »Enkrat sem mu povedala, da bom, takoj ko poplačam študentska posojila, brez dolgov. In natanko tako sem tudi mislila. Nikakor nisem na nič namigovala.«


»Gospoda Dresserja ste dovolj dobro poznali. Ni bil človek, ki bi se odzival na namige.« Gospod Burkhart ji je položil roko na ramo. »Bodite v moji pisarni ob štirih.«


Hana je obstala med vrati, ki so vodila v konferenčno sobo odvetniške pisarne Burkhart, Burkhart in Gargano, in pred seboj zagledala dolgo zloščeno leseno mizo, živčno Kaylo Thomas iz neprofitne agencije Opportunity Council iz Teignmoutha, šestnajst čemernih članov družine Dresser in Stephena Burkharta z nepopustljivim izrazom na obrazu.


»Steve, kaj je stari v oporoko vključil tudi negovalko? Ljubi bog, je res zapustil denar čisto vsakemu človeku, ki ga je kdaj srečal?« Donald mlajši se je obrnil h Kayli Thomas. »Letos je Opportunity Councilu daroval že lep kup denarja in zdaj je ta tukaj z iztegnjeno roko.«


Kayla je zardela. »Tukaj sem, ker me je gospod Burkhart prosil, naj pridem.«


Gospod Burkhart je pogledal Donalda mlajšega in se srečal z njegovim besnim pogledom. »Oporoka je popolnoma jasna in nameni gospoda Dresserja nedvoumni.«


Hana je čim bolj neopazno sedla na najbližji stol. Za njo je v prostor stopila pravna pomočnica, zaprla vrata za sabo, sedla in se pripravila na pisanje zapisnika.


Gospod Burkhart je spregovoril. »Gospod Dresser je najprej pooblastil mojega očeta, da mu je sestavil oporoko, potem pa je pred petimi meseci prosil mene, naj mu jo pomagam dopolniti.«


Člani družine Dresser so se med momljanjem nemirno presedali.


Gospod Burkhart se ni zmenil zanje. »V njegovem imenu sem se v psihiatrični kliniki Hartford dogovoril za pregled, s katerim bi dokazali njegovo opravilno sposobnost. Ko je bilo to opravljeno, sva se pogovorila o njegovih željah in potem zapisala njegovo oporoko, kot sledi.« Razgrnil je papirje pred sabo in začel brati: »Spodaj podpisani Donald Dresser, stanujoč v Teignmouthu v zvezni državi New Hampshire, s tem izjavljam, da je to moja poslednja volja in oporoka, s tem preklicujem vse oporoke in dodatke k oporoki, ki sem jih napisal poprej …«


Medtem ko se je gospod Burkhart prebijal skozi uradnosti, je Hana opazovala člane družine Dresser. Donald mlajši in njegova žena sta bila videti nestrpna. Jeff se je nagibal naprej, njegov predirni pogled je bil prikovan na odvetnika. Edina hčerka gospoda Dresserja, Cynthia, si je grizla noht na palcu.


Kayla Thomas je poiskala oporo v tem, da se je naslonila na mizo.


Vsi so bili v pričakovanju … nečesa in Hana je začutila, da se je ista napetost, ki jih je imela v oblasti, polastila tudi nje in ji načela živce.


»'Gospodični Hani Grey zapuščam petdeset tisoč dolarjev v zahvalo za prijazno in zvesto opravljeno delo z najboljšimi željami za njeno prihodnost …'«


Hani je dih zastal v prsih.


Petdeset tisoč dolarjev?


Nikoli ni imela očeta. Mama ju je preživljala s plačo pomočnice v pravni pisarni, vendar sta morali plačevati račune za zdravljenje. In zdaj je imela Hana prvič v življenju občutek finančne varnosti in od olajšanja je globoko zavzdihnila – ter se zagledala v šestnajst parov obtožujočih oči članov družine Dresser.


Gospod Burkhart je nadaljeval. »'Svoji družini dajem priložnost, da se odkupijo. Vsakemu od trenutno živečih potomcev zapuščam petdeset tisoč dolarjev –'«


Od članov družine Dresser se je zaslišalo glasno lovljenje sape.


Gospod Burkhart je brez popuščanja nadaljeval. »In priložnost, da se zaposlijo v Zavarovalnici Dresser, v kateri bodo delali pod nadzorom trenutno nastavljenega upravnega odbora.«


Cynthia je planila na noge. »Saj ne morem verjeti!«


Donald mlajši je s členki ostro pobobnal po mizi. »Kdo ima nadzor nad očetovim premoženjem?«


Gospod Burkhart je bral naprej: »'Neprofitni agenciji Opportunity Council iz Teignmoutha v zvezni državi New Hampshire zapuščam večino svojega premoženja, z njim naj razpolaga in ga nadzira Kayla Thomas, mlada ženska, katere ostroumnost sem sčasoma začel močno spoštovati –'«


Zdaj so bili na nogah vsi člani družine Dresser, vpili so na gospoda Burkharta, na prebledelo Kaylo Thomas in drug na drugega, Hana pa jih je opazovala najprej z grozo, ki jo je zamenjala osuplost, nato pa se je začela zabavati. Vedela je, da ne kraj ne čas, tako kmalu po pogrebu gospoda Dresserja, nista bila primerna, ampak ko je opazovala Cynthio, ki je z nogo močno udarila ob tla, Donalda mlajšega, ki je s pestjo tolkel po mizi, in Jeffa, ki je mahal z rokami kot kak mlin na veter, se je vse bolj zabavala.


Petdeset tisoč dolarjev, ki so se njej zdeli pravo bogastvo, so bili za te ljudi žalitev. Mesečni dohodek, žepnina, ki so jo zapravili v igralnici, precej skromna vsota za nakupovalni izlet.


Preklet naj bo starček. Vse to je načrtoval. Vedel je, kaj se bo zgodilo. Nič čudnega, da je imel vedno po odvetnikovih obiskih tako rožnata lica in iskreče se oči. Pričakoval je splošno razburjenje epskih razsežnosti in vedela je, da se nekje v onostranstvu smeji in si mane roke.


In Hana … Ni si mogla pomagati. Tudi sama se je zasmejala.


Kot da bi bil njen smeh znak, je v prostoru zavladala tišina in vsi člani družine Dresser so se zagledali vanjo.


»Kaj ste naredili, da ste si zaslužili tistih petdeset tisočakov, gospodična Grey?« je vprašal Jeff. »Kakšne storitve ste nudili staremu, da je bila njegova hvaležnost vredna petdeset tisoč dolarjev?«


Veselje, ki je prevzelo Hano, je zdaj umrlo hitre smrti. »Ne vdajam se posteljnim radostim s svojimi varovanci, če namigujete na to. Vsekakor pa ne z vašim očetom, tako slabotnim, kot je bil.«


Jeff je zaprhal. »Noben moški ni preslaboten za to. Tudi oče gotovo ni bil.«


»Jeff, dovolj bo,« je rekel gospod Burkhart. »Med mojimi obiski se je gospodična Grey izkazala kot poštena negovalka. Ni spala z vašim očetom.«


»Saj se šalite?« Jeff je divje mahal proti Hani. »Poglejte jo, kako sedi tam, z nedolžnim izrazom na obrazu, s tem svojim telescem in petdeset tisoč dolarji, ki pripadajo nam. Ne morete mi reči, da starega ni pofukala do smrti.«


Nekje globoko v Hani je zažarel hladen bes.


»Jeff.« Donald mlajši se je imel spet v oblasti. »Utihni. Izpodbijali bomo oporoko. Stari je bil očitno nor.«


Ob žaljivki, ki je letela na gospoda Dresserja, je bes v Hani samo še naraščal, se širil po njenem telesu in kot v led okoval njene živce.


»Slišal si Burkharta. Slišal si za pregled očetovega psihičnega zdravja. Resnično misliš, da Burkhart ni zamašil vseh lukenj?« Jeff je zdaj mahal proti gospodu Burkhartu prav tako divje kot prej proti Hani. »Ta kurbica je starega tako obdelala, da se mu je zmešalo, zdaj pa se nam smeji.« Spet se je obrnil k Hani. »Kaj ni res? Ga nisi tako obdelala, da se mu je zmešalo?«


Vsa disciplina, ki jo je premogla Hana, se je raztreščila pod njegovim žaljivim napadom, polnim klevet. »Gospod Dresser ni bil nikoli neumen in tudi zmešan ne.« Z zaničljivim pogledom je preletela vse člane družine Dresser, nato pa spet pozornost usmerila v Jeffa. »Poskrbela sem za njegove … potrebe. Izpolnjevala sem njegove … želje. Bila sem njegova … prijateljica, ko jo je potreboval. Zdaj pa si mislite, kar si hočete.« Natanko je vedela, kaj si bodo mislili.


Gospod Burkhart ji je z gesto, ko je s prsti potegnil prek vratu, pokazal, naj utihne.


Vendar tega ni nameravala storiti. Pa kaj, če dediščino izgubi, še preden jo je dobila? Bila je razkačena, z vsako besedo je sluzastemu, odurnemu Jeffu prisolila zaušnico ter dala Donaldu mlajšemu in Cynthii vedeti, da je bil oče, ki sta ga zanemarjala, še kako živ in je potreboval pozornost.


Vstala je in se brezčutno nasmehnila. »Če dobro premislite, je petdeset tisočakov malo za moje usluge. Skrbela sem, da je bil gospod Dresser zaposlen in ste se vsi vi lahko še zadnje dni predajali brezskrbnemu uživanju. Upam, da boste zagrabili priložnost za delo v Zavarovalnici Dresser. Za vse bo zelo zanimiva izkušnja, če boste morali delati za preživetje.« Z imenitnim občutkom zadovoljstva je odprla vrata in odkorakala iz konferenčne sobe.


»Vrni se,« je zavpil Jeff. »Ne drzni si kar tako oditi!«


 

.
.
Oglejte si ostale knjige tega avtorja
.
.
Oglejte si vse knjige tega avtorja
.

O avtorju - Christina Dodd

Obvestite me o novi knjigi tega avtorja

Želite, da vas po elektronski pošti obvestimo, ko izide nova knjiga ali ponatis katere od knjig tega avtorja?

DA - obveščajte me o novostih avtorja
.
.
.
.

Podrobnosti o izdelku

  • Obseg/št. strani: 378
  • Datum Izida:
  • Jezik: slovenski
  • Vezava: Trda
  • ISBN/EAN: 9789616837798
  • Mere izdelka vxš: 20,6 x 13,5 cm
  • Založba Anu Elara
  • Avtor:
  • Prevajalec: Urška Strnad
  • Povprečna ocena:
    Ocena kupcev: 5
    (1)

Mnenja kupcev

  1  ocena:
5 zvezdice
100%
(1)
4 zvezdice
0%
(0)
3 zvezdice
0%
(0)
2 zvezdice
0%
(0)
1 zvezdica
0%
(0)
Povprečna ocena kupcev:
Ocena kupcev: 5
(1 ocena uporabnikov )
.
Ocenite izdelek s klikom na zvezdice:
 
.
.
.
.
.

Oznake kupcev o tem izdelku

Kliknite na posamezno oznako za prikaz vseh izdelkov označenih s to oznako:

Dodaj oznako:

Dodaj
.