Neskončni Leonardo - prestižna izdaja

NESKONČNI  LEONARDO kot naš sodobnik

- Vedno nova dognanja, ki odpravljajo mnoge dvoumnosti in skrivnosti.
- Novo odkrita avtorstva likovnih del.
- Intenzivna komunikacija poznejših umetnosti in množične kulture z Leonardovimi deli.  
- Unikatna knjižna mojstrovina z izjemnim slikovnim gradivom,
- Najcelostnejša predstavitev Leonarda da Vincija – slikarja, arhitekta, znanstvenika, tehnologa in konstruktorja
- Ročna vezava v vrhunsko obdelano usnje.
- Sijajne reprodukcije umetniških del, skic, študij.
- 16 notranjih strani tiskanih na najfinejšem pergamentu, na kakršnega je risal tudi Leonardo.

Prestižna izdaja Neskončni Leonardo predstavlja neprecenljiv duhovni in umetniški zaklad, ki ga je človeštvu zapustil eden njegovih največjih umetnikov, mislecev in izumiteljev: Leonardo da Vinci. S svojo genialnostjo je zaznamoval niti zgodovine in človeškega napredka ter z nezmanjšano življenjsko silo segel vse do današnjega časa. S svojim vsestranskim delom je po mnenju najvidnejših svetovnih osebnosti vtisnil največji pečat drugemu tisočletju po Kristusu.

Knjiga je namenjena vsem, ki se zavedajo neprecenljive vrednosti Leonardovih umetnin in vrelca zamisli, ki navdihujejo še danes; poznavalcem in zbirateljem, umetnostnim zgodovinarjem, ljubiteljem umetnosti, arhitektom, znanstvenikom in izumiteljem.

Avtorja besedila v knjigi Neskončni Leonardo sta Alessandro Vezzosi, direktor muzeja Museo Ideale, in Agnese Sabato, oba svetovno priznana raziskovalca leonardista.

Oglejte si predstavitveni film. Knjigo predstavlja urednik Tine Logar.



Poglejte si film, ki so ga posneli v Italiji - kjer je nastal izvirnik prestižnega dela.



Dodano prestižni izdaji:  
- Oštevilčena serigrafija Lepe princese, pripisana Leonardu šele l. 2008;
- Reprodukciji sijajnih umetnin Zadnja večerja in Mona Lisa;
- Kovanec, kovan s strojem, ki ga je načrtoval Leonardo;
- Certifikat Muzeja Museo Ideale v Vinciju s podpisom direktorja muzeja in predsednika uprave Mladinska knjiga Založba.

Prelistajte katalog:



Skupna svetovna naklada knjige je 5.000 izvodov, od tega je skupna naklada knjige v Sloveniji 500 izvodov (kaligrafsko oštevilčenje knjig od 1 do 490).

Leonardo – mit, fenomen, sodobnik

Intenzivna komunikacija Leonardovih del s sodobnostjo.
Leonardov opus zaradi svoje kompleksnosti in aktualnosti vedno znova odpira nove meje ustvarjalne kulture: od zgodovine znanstvene in tehnološke misli do umetniških avantgard, od mitološke literature do znanstvene fantastike …
Zelo intenzivna je komunikacija z »Mono Lizo« ali »Zadnjo večerjo«, kar se kaže v številnih množitvah, oživljanjih, provokacijah, uporabi v množičnih medijih ...

Življenje in osebnost

Pred kratkim je prišlo na dan stotine dokumentov, ki navajajo natančne in nove podatke o življenju in delu Leonarda da Vincija.
• Privlačen opis podrobnosti od zgodnjega otroštva do smrti in oporoke na temelju več kot 5000 ohranjenih strani umetnikovih zapiskov.
• Novi pogledi na njegovo družino
Ob napredovanju znanstvenih raziskav so antropologi rekonstruirali odtis celotne leve dlani Leonarda da Vincija. Odtis kaže 'arabske' značilnosti, ki se ujemajo s hipotezo o poreklu njegove matere – sužnje z Orienta.
V nasprotju s tradicionalnimi življenjepisi so prvič natančno predstavljeni vsi kraji v Firencah, povezani z njegovim delom.
Objavljeno je rodovniško drevo Leonarda od leta 1332 do leta 1599, pojasnjena je Leonardova 'šifrirana' pisava. Knjiga navaja tudi protislovne in presenetljive zgodovinske podatke o njegovi smrti.

Slike, študije, skice

Zbirka prinaša vse najdragocenejše mojstrovine - slike, študije, skice – od prve, nedvomno Leonardove risbe, na katero je lastnoročno napisal datum, iz leta 1473, do zadnjega odkritega Poročnega portreta mlade dame.
Prvič v celovitem loku nastajanja predstavljene slikarske umetnine, skice in študije iz galerij, muzejev in zbirk iz evropskih držav (Italija, Nemčija, Francija, Španija, Nizozemska, Velika Britanija, Švica, Avstrija) in tudi iz ZDA, Kanade, Japonske. Predstavljena so tudi dela iz zbirke angleške kraljice Elizabete II. v gradu Windsor.
Najnovejši izsledki o postopkih slikanja Leonarda da Vincija
Predstavljeni so tudi najnovejši izsledki (npr. v zvezi s postopki slikanja), do katerih so prišli znanstveniki s pomočjo najsodobnejših raziskav, metod in analiz, vključujoč infrardečo spektografijo, radiografijo, reflektografijo …
Posebna pozornost »skritim« detajlom najbolj znanih slik
Kdo se skriva za smehljajem Mone Lize, Gioconde iz Louvra?
Žena florentinskega trgovca? Ljubica mestnega veljaka, neznana dama z balkona, Leonardova ljubica, morda celo Leonardova mati Caterina, Kristusova mati, devica svečenica, sophia ali … nemara celo umetnikov avtoportret, kar dokazujejo nekateri znanstveniki na podlagi virtualnih simulacij …

Zamisli, konstrukcije in prerokbe

V knjigi – tudi najveličastnejši zbirki študij in prerokb so predstavljeni vsi stroji in mehanizmi, ki jih je načrtoval in za katere se je kasneje izkazalo, da vsi delujejo in da so mnogi od njih še danes vir razmišljanj inženirjev.
 
Leonardo da Vinci je sestavljal »enciklopedijo« strojev, ki se je ohranila le v odlomkih: v njej najdemo izume, kako hoditi po vodi in dihati pod vodo, hidravlične naprave, samohodne vozove, študije za tiskarsko prešo, veliko stiskalnico za olje in vrtljiv raženj na vroč zrak, peči za taljenje kovin in destilacijo, pristaniške stroje …
Med njimi je dosti umetniških pripomočkov, od perspektografa do projektorja. Leonardovi načrti so ustvarili izhodišča za človekov let s strojem.
   
Izdelava naprav, pripomočkov, mostov po Leonardovih načrtih
Leta 1502 je Leonardo za turškega sultana izdelal načrt za 240 m dolg most v Istanbulu. Načrt ni bil uresničen, leta 2001 pa so po istih načrtih izdelali mnogo manjši lesen cestni nadhod na Norveškem.
Njegove skice, študije, opisi nam kažejo Leonarda tudi kot predhodnika telefonije – in medmrežja – celo kibernetike.

Odlomki iz knjige:

(…) »Vezzosi vztraja na globalnem videnju mnogoplastnih in kompleksnih problemov, ki so značilni za preučevanje Leonarda. Pri tem daje velik poudarek ugotovitvam, do katerih je prišel z leti, še zlasti ko gre za Leonardov odnos do družine in ozemlja; za to témo lahko trdimo, da je s temeljnimi arhivskimi prispevki tako pomembnih učenjakov, kot so Gustavo Uzielli, Nino Smiraglia Scognamiglio, Gerolamo Calvi, Emil Möller in Renzo Cianchi, v devetnajstem in dvajsetim stoletjem ter vse do naših dni zaznamovala raziskovalne programe novih rodov leonardistov. Od tod izvira kronološki potek v tej knjigi, za katero se na prvi pogled zdi, da daje prednost zlasti tematiki umetnosti, znanosti in tehnologije, zasidranih v glavah obiskovalcev razstav in v najbolj priljubljenih monografijah. Od tod tudi pridobitev presenetljivih podatkov, kot je na primer domneva, temelječa na šele pred kratkim najdenih dokumentih, da je bila Leonardova mati sužnja, ki jo je Leonardov oče, ser Piero da Vinci, spoznal, ko je v letih 1449–1451 deloval v Firencah.«
(…) »V eseju z naslovom »Krščanska antropologija Leonarda da Vincija«, objavljenem leta 2005, Giuseppe Fornari dialogizira z razvojem psihoanalize in med drugim pride do sklepa: »Eissler [v delu »Leonardo da Vinci: Psychoanalytic notes on the Enigma« iz leta 1961] je imel torej prav, ko je povezoval Leonardovo homoseksualnost z njegovim statusom nezakonskega otroka … [in tako rekoč brez očeta] … Stan homoseksualca je potisnil in nenehno potiskal Leonarda v psihološko in družbeno težak položaj nekoga, ki je drugačen.« Toda novi dokumenti nam kažejo precej drugačne razmere.

Tej zamotani zadevi se je v zadnjem času pridružil še znanstvenoraziskovalni podatek: Luigi Capasso, direktor Antropološkega inštituta Univerze v Chietiju, je potrdil, da jim je »s sofisticirano daktiloskopsko tehniko po treh letih končno uspelo rekonstruirati odtis celotne Leonardove leve dlani. Ta odtis (v tehniškem žargonu dermatoglif) kaže 'arabske' značilnosti, ki se ujemajo s hipotezo Alessandra Vezzosija o orientalskem poreklu Leonardove matere. Ta odtis je edina doslej znana 'biološka' sled, ki nam jo je zapustil veliki genij.« Ta ugotovitev deluje kot pomembna potrditev – čeprav v najširšem smislu – umetnikovega »orientalskega« izvora.

Ker nimamo na voljo ne kupne pogodbe ne dokumenta o liberatio sclavae, ne moremo trditi, ali je bila slovanskega ali turškega, judovskega ali čerkeškega rodu … In ali je prispela v Piso ali Benetke prek Carigrada (kjer so delovale florentinske družine, povezane s serom Pierom) ali Tunisa ali Barcelone, s suženjskih trgov v Tani ali Caffi … Golo naključje je podatek, da je bil eden največjih trgovcev s sužnji v 17. stoletju Francesco Feroni, čigar družina je izvirala iz Vincija.«
(…) »Med »prerokbami«, kot jim sam pravi, najdemo dve osupljivi, ki smo ju krstili za »telematični«. Najdemo ju v Atlantskem kodeksu (f. 1033v) in ju lahko umestimo v čas okoli leta 1500: »Ljudje iz zelo oddaljenih dežel bodo govorili drug z drugim in si odgovarjali;« »Pogovarjali se bodo, se dotikali in se objemali ljudje, ki žive na različnih poloblah, in se razumeli v svojih jezikih.« (…)
Eden izmed njegovih zapisov je močno razburkal domišljijo številnih ljudi: »Izdelaj očala, da boš z njimi videl povečano luno.« Je bila to napoved daljnogleda? V Arundelu piše: »Če hočeš videti naravo planetov, odpri streho …« Ali je imel v mislih observatorij?