Prelistaj me!
.
 
.

Narava Evrope - Velika ilustrirana enciklopedija

Avtor:
4 (4  ocen uporabnikov )

Ta osupljiva obsežna enciklopedija ponuja celovit in natančen pregled različnih življenjskih okolij ter predstavlja več kot 1500 živali, rastlin in gliv, ki živijo v njih – od sesalcev do žuželk, od dreves do cvetja v naravi. Enciklopedija je temeljni priročnik o flori in favni evropske celine, ki ga je pripravila mednarodna ekipa botanikov in zoologov.

Več kot 2500 barvnih fotografij
Celovit pregled rastlinstva in živalstva Evrope
Brezplačna dostava
.
Redna cena: 129,90 €
Na zalogi, dobava takoj.
Brezplačna dostava.
.
.
.
Količina:  
.
Strošek dostave je enoten za celo Slovenijo in znaša 2,95 €, ne glede na količino in vrsto kupljenih izdelkov.

Številni izdelki imajo oznako "brezplačna dostava", kar pomeni, da v prmeru nakupa takšnega izdelka poštnine ne boste plačali. 

Več o dostavi
Emka.si omogoča naslednje načine plačila:
  • z gotovino ob prevzemu (velja le za fizične osebe),
  • s plačilno oziroma kreditno kartico (Mastercard, Visa, ActivaMaestro, Activa, Diners, American Express),
  • s storitvijo Moneta (Mobitel in Simobil)
  • Plačilo po predračunu (pravne osebe)
  • Račun z odlogom plačila (za javna podjetja)
Več o plačilih

Pri vsakem izdelku je naveden predviden rok dostave. Glede na to katere izdelke izberete, se vam pri oddaji naročila prikaže tudi končni predviden datum dobave vašega pakete.

Večino izdelkov dostavljamo iz lastne zaloge, zato so naši dobavni roki zelo kratki.

Ko vam bomo poslali paket boste o tem obveščeni tudi po emailu. V emailu bo navedena številka vašega paketa ter povezava do Pošte Slovenije, kjer boste lahko preverili natančen status dostave.

Več o dostavi

To je spletna cena
Shrani v seznam želja
.

.

Skupaj ceneje!

Kupi Narava Evrope - Velika ilustrirana enciklopedija + Po sončnih obronkih Slovenije - Pohodniški vodnik skupaj ter prihrani dodatnih 20,00 € (12,51%)
  • Narava Evrope - Velika ilustrirana enciklopedija
    129,90 €
    .
  • +
  • 29,95 € 9,95 €
    .
  • =
  • Skupaj redna cena: 159,85 €
    Skupaj v kompletu: 139,85 €
    Prihranek pri kompletu: 20,00 € (12,51%)
    Dodaj v košarico

Opis

Najboljši približek opazovanju rastlin in živali v naravi – in odličen pripomoček pri tem!


20 raznolikih življenjskih okolij



Evropa je velika in raznolika celina z različno oblikovanimi kopenskimi predeli – od ravnin do visokih gorah – in dolgimi obalami vse od
ledenega Arktičnega oceana do blagega Sredozemskega morja. Enako raznoliko je tudi podnebje – oboje pa vpliva na izrazito pestrost
rastlin in živali, ki naseljujejo veliko presenetljivih življenjskih okolij.

obale in obalne pečine * reke* gorovja in planine * iglasti in listnati gozdovi * travniki in pašniki * mestna območja * sredozemlje * parki in vrtovi * njive in polja …


NEVERJETNA PESTROST ŽIVALSKEGA SVETA


Sesalci

   

Morda nam zato, ker smo tudi sami sesalci, te dlakave živali pogosto izzovejo močne čustvene odzive. Mnoge, še posebej plenilce, smo
v preteklosti imeli za grožnjo domačim in lovnim živalim in jih zato preganjali, druge, npr. miši, zajci in veverice, pa so se z nami okoristile,
saj so dobro izkoristile razvoj poljedelstva in naše zaloge hrane. Vseeno so sesalci v Evropi v bistveno slabšem stanju, kakor so bili pred
stoletji. K temu je veliko pripomoglo drobljenje njihovega življenjskega prostora. Z naravovarstvenimi posegi skušamo sedaj vsaj deloma
obnoviti populacije nekaterih zdesetkanih skupin in vrst, denimo netopirje, bobre, pa tudi medvede, volkove in rise.


Ptiči
 
 

Veliko ljudi začne spoznavati naravo prav z opazovanjem ptičev. Pritegnejo jih njihove žive barve, spretnost letenja, virtuoznost napevov
in tudi dejstvo, da jih v naravi ni težko opaziti. S ptiči pogosto zaznamujemo tudi spreminjanje letnih časov. Številne ptice selivke,
npr. lastovke, kukavice, gosi, spomladi k nam priletijo, potem pa se v jeseni ponovno odselijo tja, od koder so prišle.
Ptice lahko opazujemo praktično povsod, tudi v mestnih središčih in preko vsega leta. V primerjavi z drugimi živalmi jih zaradi jasnih
značilnosti v barvi ali obliki telesa, načinu obnašanja ali oglašanja hitro prepoznamo, njihova lepota in zanimivi načini življenja pa nam
prirastejo k srcu.


Plazilci in dvoživke

   

Za plazilce in dvoživke rečemo, da so “hladnokrvni”. Da so lahko dejavni, morajo telo segreti z zunanjimi viri toplote, zato se jim telesna
temperatura pogosto spreminja. Zaradi odvisnosti od zunanjih virov toplote so to pretežno živali tropskega pasu. Od 8000 plazilcev na
svetu, jih v Evropi živi okoli 125, največ na obalah Sredozemlja. Od 5000 dvoživk jih v Evropi živi okoli 75. Z novimi, genetskimi
metodami se sorodstva med vrstami opredeljujejo na novo. Na ta način iz starih nastajajo nove vrste, iz ene vrste nastane več vrst in
seznam je vsako leto daljši. Večina plazilcev je kopenskih, nekateri naseljujejo tudi celinske in morske vode; večina dvoživk preživi le v
vlažnih okoljih, saj se jim sicer zaradi dokaj propustne kože telo lahko hitro izsuši.


Ribe



Večina ljudi ribe zelo slabo pozna, saj živijo dokaj skrito življenje pod vodno gladino, pa vendar imajo v ekosistemih jezer, rek in
oceanov zelo pomembno vlogo. So pomemben vir hrane, poleg tega pa tudi plenilci drugih vrst. Za opazovanje rib pa ni nujno biti ribič ali
potapljač. Z nekaj spretnosti jih je mogoče dobro videti tudi z rečnih bregov ali z morske obale, če je voda dovolj mirna in ne preveč
globoka. V zadnjem času so se velikosti populacij rib po Evropi zelo spremenile, predvsem zaradi različnih človekovih posegov, kot so
regulacija vodotokov, izkopavanje umetnih jezer, izsuševanje, onesnaževanje, pa tudi naseljevanje tujerodnih vrst, ki jih ribiči vlagajo v
naše reke zgolj zato, ker so privlačnejše za lov.


Metulji



Za razlikovanje med dnevnimi in nočnimi metulji (veščami) ni utemeljenih znanstvenih razlogov, vendar večina ljudi zlahka ločuje eno
skupino od druge. Vešče so večinoma nočne in največkrat varovalno obarvane, nekatere pa pogosto kažejo bleščeče svarilne vzorce,
zlasti na zadnjih krilih. Čeprav po številu vrst v Evropi močno prevladujejo nočni metulji, se v naravi pogosteje srečujemo z dnevnimi
metulji. Ti so večinoma živobarvni in se spreletavajo podnevi ter so postali simbol neokrnjene narave. Vendar so tako dnevni kot tudi
nočni metulji vse bolj ogroženi zaradi izginjanja njihovih življenjskih prostorov, ki jih uničujemo z gnojenjem travnikov ter nesmotrno
uporabo pesticidov in herbicidov. Zato je za preživetje metuljev in varovanje njihove biološke raznovrstnosti nujna zaščita njihovih
najpomembnejših življenjskih okolij.


Žuželke in pajki



Žuželke in pajki so za delovanje večine ekosistemov nenadomestljivi rastlinojedi, plenilci, zajedavci in opraševalci. Poleg tega so nujno
potreben vir hrane za številne druge živalske vrste. Povprečno gnezdo velike sinice šteje devet mladičev, ki do odraslosti zaužijejo
približno 120.000 gosenic, en sam mladič kmečke lastovke pa do odleta poje več kot 200.000 stenic, muh in hroščev. Z obilico žuželčjih
ličink, ki se razvijajo v sladkih vodah, se hranijo številne rečne in jezerske ribe. Medtem ko velike živali večinoma ne živijo v naši
neposredni bližini, se z žuželkami srečujemo na vsakem koraku in ob vsakem času. Na vsakem povprečno velikem vrtu živi do 200 vrst
muh (med njimi 50 ali 60 vrst muh trepetavk), 200 do 300 vrst hroščev, skoraj 100 različnih stenic, več kot 300 vrst nočnih metuljev in
stotine vrst osic, mravelj in divjih ali samotarskih čebel.


Drugi nevretenčarji



Med vsemi življenjskimi okolji na Zemlji je morje bivališče največjega števila najraznovrstnejših življenjskih oblik. Številne vrste
nevretenčarjev živijo tudi v evropskih morjih in na razgibanih obalah. Prevladujoča skupina členonožcev v morskem okolju so raki,
vendar sodi mednje tudi skupina kočičev, ki so uspešno prešli na kopenski način življenja. Podobno so se kopenskemu okolju prilagodile
tudi nekatere vrste med mehkužci, ki so sicer pretežno morska skupina živali. Stotine vrst nevretenčarjev najde ugodne življenjske
razmere na kopnem, zlasti v trohnečem lesu, listju in v tleh. Presenetljivo raznovrstnost nevretenčarjev najdemo tudi v najrazličnejših
sladkovodnih življenjskih okoljih, od majhnih deževnih lužic v drevesnih vdolbinah do jezer ter od potočkov do velikih rek.



OSUPLJIVO BOGASTVO RASTLIN



Drevesa



Drevesa so lesnate trajnice z enim samim glavnim steblom (deblom), čeprav bi v skupino dreves lahko uvrstili tudi nekatere drevesom
podobne večstebelne grme. V številnih življenjskih okoljih drevesa prevladujejo nad drugimi rastlinami in določajo obliko rastlinske odeje
ter pomembno vplivajo tudi na živalstvo v svojih življenjskih okoljih (habitatih). Številni nevretenčarji ostajajo vse življenje v listih ali vejah
istega drevesa, drevesa pa bivališče in vir hrane tudi za marsikatero vrsto sesalcev in ptičev.
Ljudje dobivamo od živih dreves najrazličnejše užitne sadeže, plodove in semena, od mrtvih pa izkoriščamo les. Do gozdov in dreves
imamo v primerjavi z drugimi rastlinami svojevrsten čustven odnos, ne le zaradi koristnosti, ampak verjetno tudi zaradi njihove velikosti in
življenjske dobe, ki je v primerjavi z našim življenjem zelo dolga.


Cvetje v naravi



Poletni travnik s številnimi cvetlicami je znamenje neokrnjenega okolja, poleg tega pa nas navdaja z občutki umirjenosti in usklajenosti.
Cvetoče zelnate rastline so naselile vsak kopenski življenjski prostor in kažejo bogato raznovrstnost, doseženo s prilagajanjem na različna
okolja. Razvoj tolikšne pestrosti evropskega rastlinskega sveta so omogočile različne svetlobne, vlažnostne, temperaturne in geološke
razmere ter veliko število najrazličnejših vrst tal. Vsakoletno pojavljanje cvetočih rastlin je povezano z letnimi časi in je pomemben
kazalec onesnaževanja in spremenjene rabe zemljišč. Poleg tega cvetoče rastline z barvami in oblikami polepšajo vsako pokrajino,
od primestnih železniških nasipov do oddaljenih gorskih vrhov.


Druge rastline

Številne pomembne skupine za uspešno razmnoževanje ne potrebujejo dišečih ali živobarvnih delov za privabljanje žuželk in drugih
opraševalcev ali raznašalcev semen, zato jih pogosto komaj opazimo ali celo spregledamo. Praproti, lisičjaki, preslice, listnati mahovi,
jetrenjaki in alge so brez cvetov in tudi brez semen. Trave, ostričevke in ločkovke sodijo sicer med cvetnice, a imajo neznatne cvetove,
ki se oprašijo s pomočjo vetra. Trave so med gospodarsko najpomembnejšimi rastlinami, saj so gojena žita osnovno živilo za človeštvo,
pa tudi krma za domačo živino. Visoko trstičje je skrivališče za številne živali, poleg tega pa je uporabno za čiščenje onesnaženih voda.
Lisičjaki, mahovi in jetrenjaki so nizke rastline, praproti pa so večinoma višje. Alge so neverjetno raznovrstne in zajemajo tako
sladkovodne kot tudi morske skupine in številne vrste, od mikroskopsko majhnih organizmov do velikanskih morskih halug.


NISO ŽIVALI, NISO RASTLINE: Glive

Gobe (užitne glive) so v nekaterih delih Evrope že od nekdaj na domačih jedilnikih, drugje pa jih odkrivajo šele zadnja desetletja.





.
.
.

O avtorju - Več avtorjev

Obvestite me o novi knjigi tega avtorja

Želite, da vas po elektronski pošti obvestimo, ko izide nova knjiga ali ponatis katere od knjig tega avtorja?

DA - obveščajte me o novostih avtorja
.
.
.
.

Podrobnosti o izdelku

Mnenja kupcev

  4  ocen:
5 zvezdice
75%
(3)
4 zvezdice
0%
(0)
3 zvezdice
0%
(0)
2 zvezdice
0%
(0)
1 zvezdica
25%
(1)
Povprečna ocena kupcev:
Ocena kupcev: 4
(4 ocen uporabnikov )
.
Ocenite izdelek s klikom na zvezdice:
 
.
.
.
.
.

Oznake kupcev o tem izdelku

Kliknite na posamezno oznako za prikaz vseh izdelkov označenih s to oznako:

Dodaj oznako:

Dodaj
.