Knjiga je bila s strani strokovne komisije izbrana kot književno besedilo za Cankarjevo priznanje v šolskem letu 2008/2009.
Drugi del Lainščkove triologoje tematizira svet ob Muri. Prvi roman z naslovom Ločil bom peno od valov je izšel leta 2003, bil nominiran za Kresnika, doživel ponatis in postal velika slovenska uspešnica.
Roman Muriša obravnava čas neposredno pred začetkom 2. svetovne vojne, glavni junak, mladi inžiner Julijan Spransky, gradi most na reki Muri na Petanjcih, ki ga pozneje jugoslovanska vojska, ki se umika pred nemškimi enotami, poruši.
Gre za obsežno literarno delo, ki na ozadju prelomnih zgodovinskih dogodkov vzpostavi pretresljivo ljubezensko zgodbo. Muriša se dogaja ob pordeli jutranji zarji druge svetovne vojne. "Vendar je usodno zgodovinsko dogajanje slej ko prej le temačna kulisa na čisto drugačen način usodnih dogodkov, ki krojijo intimno življenje romanesknih protagonistov. Julian in Zianida, ne da bi vedela za to, brat in sestra, izgorevata v nemogoči, hrepenenjsko obarvani ljubezni, ki sta jo podedovala po materi Elici in za katero sta se, tako kot v prvem romanu ona, pripravljena odreči vsemu, tudi življenju. Kot vešči ju pogoltne njen plamen, ko se mu preveč približata po nareku sile, ki je ne razumeta in ki tudi v Muriši skrivnostno naplete vse niti.
Tudi bralci je ne doumemo povsem, le zaslutimo jo lahko ob nemara osrednjem junaku nameravane trilogije: Muri, ki nenehno teče v ozadju dogajanja, tiha, temna, skrivnostna, nepredvidljiva, mogočna - prav kakor usoda." - Tomo Virk Roman Muriša bo zagotovo dosegel širok krog bralcev in pritegnil veliko pozornost medijev in občinstva, hkrati pa z zmeraj visoko literarno vrednostjo Lainščkovega opusa zbudil pričakovanje na zadnji del triologije.
Feri Lainšček, pisatelj, pesnik in dramatik.
Rojen 5. 10. 1959 v vasi Dolenci na Goričkem. Gimnazijo je obiskoval v Murski Soboti, nato pa je na FSPN študiral novinarstvo. Bil je sodelavec dnevno-informativnega uredništva Radia Ljubljana, sodeloval pa je tudi z uredništvom igranega programa. Od leta 1983 ima status samostojnega ustvarjalca v kulturi in živi v Murski Soboti. Je solastnik Podjetja za promocijo kulture Franc-Franc, ki ga je ustanovil 1992 s slavistom Francijem Justom. V tem pretežno založniškem podjetju opravlja naloge urednika. Piše za literarne ter druge revije, ukvarja pa se tudi s slikarstvom.
Piše vse zvrsti literature za mladino in odrasle, vendar prevladujejo prozna besedila, ki so deležna tudi največje pozornosti tako bralcev kot kritike. Lainšček s samosvojimi pripovednimi postopki pripoveduje o svetu malih ljudi in ljudi na robu, ki iščejo svoje mesto v svetu. Predvsem zadnja dva sta napisana izrazito modernistično. Romani, ki so nastali v devetdesetih letih pomenijo odmik od (post)modernističnega vzorca k realistični fabuli. Zadnja njegova romana obravnavata vprašanja ljubezni, telesnosti in s tem povezane individualne svobode. Lainšček je zelo uspešen tudi kot mladinski pisatelj. Manj opazna sta njegova poezija in dramatika. Čeprav se je poglabljal v dramaturška vprašanja, je odrska dela prenehal pisati, ker se ne strinja s prevladujočim vizualnim spektaklom, ki v sodobnem gledališču vlada nad dialogom. Pisati dramatiko, ne da bi se uprizarjala, pa zanj ni smiselno. Lainšček se od svoje generacije ustvarjalcev loči po tem, da se ni vključeval v literarne skupine svojega časa, npr. v krog Nove revije ali revije Literatura. Ostajal je samorastnik in samohodec in s tem si je, po lastnih besedah, izbral daljšo in samotnejšo pot.
Za svoje literarno ustvarjanje je dobil številne nagrade in priznanja, mdr.: 1986 Kajuhovo nagrado za roman Raza, 1992 in 2007 nagrado kresnik za najboljši slovenski roman tega leta (Namesto koga roža cvet, Murišai), 1995 nagrado Prešernovega sklada za roman Ko jo je megla prinesla, 2001 nagrado Večernica za najboljše mladinsko besedilo (Mislice).
Preberite več o avtorju in njegovem delu na http://www.drustvo-dsp.si/si/pisatelji/201/detail.html
Vir: Društvo slovenskih pisateljev.
.