.
 
.

Miti našega časa

Avtor: , Prevajalec: Matej Venier
5 (6  ocen uporabnikov )

»V nasprotju z idejami, ki jih mislimo, so miti ideje, ki si nas lastijo. Ne vladajo nam z razumskimi sredstvi, temveč s pomočjo psiholoških mehanizmov, zasidranih v globini naše duševnosti, kamor žarek razuma težko prodre. Kajti miti so preproste ideje, ki jih povzdignemo v mit, ker so udobne, ne povzročajo težav, omogočajo lažjo presojo, skratka, dajejo nam občutek varnosti in nam odvzemajo dvome o naši podobi sveta, tako da nas nemir spraševanja ne sili več, da bi jo razvijali.«

.
Redna cena: 34,70 €
Rok dobave: 2-3 dni.
.
.
Količina:  
.
Strošek dostave je enoten za celo Slovenijo in znaša 2,95 €, ne glede na količino in vrsto kupljenih izdelkov.

Številni izdelki imajo oznako "brezplačna dostava", kar pomeni, da v prmeru nakupa takšnega izdelka poštnine ne boste plačali. 

Več o dostavi
Emka.si omogoča naslednje načine plačila:
  • z gotovino ob prevzemu (velja le za fizične osebe),
  • s plačilno oziroma kreditno kartico (Mastercard, Visa, ActivaMaestro, Activa, Diners, American Express),
  • s storitvijo Moneta (Mobitel in Simobil)
  • Plačilo po predračunu (pravne osebe)
  • Račun z odlogom plačila (za javna podjetja)
Več o plačilih

Pri vsakem izdelku je naveden predviden rok dostave. Glede na to katere izdelke izberete, se vam pri oddaji naročila prikaže tudi končni predviden datum dobave vašega pakete.

Večino izdelkov dostavljamo iz lastne zaloge, zato so naši dobavni roki zelo kratki.

Ko vam bomo poslali paket boste o tem obveščeni tudi po emailu. V emailu bo navedena številka vašega paketa ter povezava do Pošte Slovenije, kjer boste lahko preverili natančen status dostave.

Več o dostavi

To je spletna cena
Shrani v seznam želja
.

.
Kdor je kupil ta izdelek, je kupil tudi...
.

Opis

»V nasprotju z idejami, ki jih mislimo, so miti ideje, ki si nas lastijo. Ne vladajo nam z razumskimi sredstvi, temveč s pomočjo psiholoških mehanizmov, zasidranih v globini naše duševnosti, kamor žarek razuma težko prodre. Kajti miti so preproste ideje, ki jih povzdignemo v mit, ker so udobne, ne povzročajo težav, omogočajo lažjo presojo, skratka, dajejo nam občutek varnosti in nam odvzemajo dvome o naši podobi sveta, tako da nas nemir spraševanja ne sili več, da bi jo razvijali.«
Tako začenja ugledni italijanski mislec, filozof in psiholog Umberto Galimberti uvod v knjigo Miti našega časa (I miti del nostro tempo, 2009), v kateri kritično pretresa ustaljene predstave o vrsti pomembnih vprašanj in pojavov, ki zaznamujejo naše življenje. V prvem delu knjige obravnava Galimberti individualne mite in razkrinkava ustaljene predstave o materinski ljubezni, spolni identiteti, mladosti in starosti, sreči, inteligenci, modi, oblasti, psihoterapiji in blaznosti. Drugi del knjige je posvečen kolektivnim mitom. Zvrstijo se poglavja o tehniki na splošno, o novih tehnologijah, trgu, rasti, globalizaciji, terorizmu, vojni, varnosti in rasi. Galimberti pronicljivo in brezkompromisno obračunava z zmotnimi, globoko zakoreninjenimi predstavami o družbenih pojavih, ki so krinka za manipulacijo s posameznikom in pogosto vir hudega duševnega trpljenja in patoloških pojavov tako pri posamezniku kot v družbi. Avtorja odlikujeta široko poznavanje filozofske, psihološke in družboslovne literature od najstarejših piscev do modernih filozofskih in družboslovnih šol, pa tudi izjemno široka kulturna izkušnja. Pri tem se venomer zavzema za osvoboditev posameznika in njegov vstop v dejavno, polno družbeno odgovorno življenje; tega mu, ne glede na psihološko ceno, lahko omogoči samo pogumen sokratovski obračun s slepili, ki uspavajo sodobnega človeka.

Odlomek iz knjige

Telesne bolezni poznamo, pri duševnih boleznih imamo nekaj težav, skoraj ničesar pa ne vemo o boleznih duha. Vendar zbolijo tudi ideje: tedaj postanejo toge, obmolknejo, ali pa ugasnejo kot zvezde. Ker pa nam naše ideje urejajo življenje, moramo zanje skrbeti, ne zato, da bi vedeli več, temveč zato, da bi svoje védenje uredili.
Prva stopnja tega urejanja je dvom o nekaterih predstavah, ki so se iz različnih razlogov osebne, kulturne, čustvene ali propagandne narave tako globoko zakoreninile v našem miselnem svetu, da v nas učinkujejo kot hipnotični ukazi: sprejemamo jih brez ugovorov in brez kritične presoje. Pa ne zato, ker bi bili mi sami togi in dogmatični, temveč zato, ker si jih nismo nikoli ogledali od blizu in jih kritično pretresli. Z besedo miti označujemo te ideje, ki jih nikoli ni prepihal veter de-mitizacije.

V nasprotju z idejami, ki jih mislimo, so miti ideje, ki si nas lastijo. Ne vladajo nam z razumskimi sredstvi, temveč s pomočjo psiholoških mehanizmov, zasidranih v globini naše duševnosti, kamor žarek razuma težko prodre. Kajti miti so preproste ideje, ki jih povzdignemo v mit, ker so udobne, ne povzročajo težav, omogočajo lažjo presojo, skratka, dajejo nam občutek varnosti in nam odvzemajo dvome o naši podobi sveta, tako da nas nemir spraševanja ne sili več, da bi jo razvijali. Naša zavest potone v blaženo otrplost, v kateri se odrečemo tveganim vprašanjem in pristno sprejemanje resničnosti zamenjamo z globokim spancem.

Vendar se je treba prebuditi iz miru, ki nam ga zagotavljajo naše v mit ovite predstave. Izvor duševnega trpljenja in motenj namreč marsikdaj niso čustva, s katerimi se ukvarja psihoterapija, temveč ideje, ki udobno gnezdijo v naši miselni lenobi in nam ne dovolijo, da bi razumeli svet okoli sebe, še manj pa hitre spremembe v njem. Mediji nas sicer o teh preobrazbah vsak dan sproti obveščajo, vendar nam ne omogočajo kritične presoje, po kateri bi lahko izbrali ideje, ki jih je treba domisliti za razumevanje spremenjenega sveta. In vsi vemo, da je bivanje v svetu, ki ga ne razumemo, najkrajša pot v odtujenost. Razumevanje sveta pa se nam izmika, če premoremo samo nekaj enostavnih idej, ki se jih krčevito oklepamo, da se ne bi izgubili. Tedaj nam grozi, da bomo v svetu navzoči le kot zmedeni, raztreseni gledalci, da bomo izgubili zanimanje zanj, utegne pa se nam celo omračiti duh.

Da bi si zagotovili resnično, dejavno navzočnost v svetu, moramo ponovno preiskati svoje mite, tako individualne kot kolektivne. Podvreči jih moramo kritiki, kajti naše težave izvirajo iz našega življenja, ki od nas zahteva, da ideje, s katerimi si ga razlagamo, negujemo bolj zavzeto kot rane iz otroštva, to dediščino preteklosti. Beseda kritika izvira iz grškega izraza kríno, ki pomeni »sodim«, »ocenjujem«, »razlagam«. Vsaka presoja, vsaka ocena prinaša krizo idej, ki so doslej uravnavale naše življenje. Te ideje namreč pogosto niso več primerno sredstvo za razumevanje sveta, ki se spreminja tudi brez našega sodelovanja. Kdor nima poguma, da bi se odprl krizi in se odrekel idejam-mitom, ki usmerjajo njegovo življenje, si ne zasluži miru. Tvega, da bo padel v stanje nemira, ko ne bo več ničesar razumel in bo docela izgubil smer. Morda pa se v svetu ni mogoče prav znajti brez de-mitizacije mitov, ki so bili nekoč učinkoviti, danes pa ne pripomorejo več k razlagi sveta. Morda je nujno radikalno preseči duhovno inercijo in pasivnost uma, se z drzno mislijo osvoboditi zatohlih predstav o svetu in se prepustiti pustolovskemu odkrivanju novih idej, ki jih ne bomo zavrgli že ob rojstvu, temveč se bomo ob njih pozorno zadržali. Ideje so namreč krhke kot kristali, včasih pa nam s svojo močjo porušijo ustaljeni način mišljenja.
Pri tem ne gre vedno za »jasne in razločne ideje«, o katerih je govoril Descartes; pogosto so v igri zgolj zametki razlag, ki pa vendarle omogočijo umu, da razširi svoja obzorja, nam pa, da postanemo strpnejši, bolj razumevajoči in s tem bolj odprti do življenja.

VSEBINA


UVOD 

Individualni miti 

I. MIT O MATERINSKI LJUBEZNI 
1. Ambivalenten značaj materinske ljubezni kot posledica osebnostnih protislovij 
2. Osamljena materinskost, zaprta v družinski krog 

II. MIT O SPOLNI IDENTITETI 

1. Spolna identiteta med naravo in kulturo 
2. Spolna identiteta med naravo in tehniko 
3. Heteroseksualnost in homoseksualnost: nejasne meje med pravilom in odklonom 
4. Prvenstvo osebnosti pred spolom 

III. MIT O MLADOSTI

1. Kulturni dejavniki, na katerih temelji mit o mladosti 
2. Freudova in Jungova razmišljanja o starosti 
3. Fenomenologija starosti 
4. Starost in moč značaja 
5. Starost in resnica o ljubezni 

IV. MIT O SREČI 

1. Utopija sreče 
2. Izkušnja sreče 
3. Mera za srečo 
4. Sreča kot samouresničitev 

V. MIT O INTELIGENTNOSTI 

1. Mnoštvo inteligentnosti 
2. Prikrivanje inteligentnosti 
3. Računalniška inteligentnost 
4. »Polna zavest in prištevnost« 
5. Inteligentnost prihodnosti 

VI. MIT O MODI

1. Simbolni pomen oblačil 
2. Biološki in etnični pomen oblačil 
3. Družbena vloga oblačil 
4. Zapeljivost oblačil 
5. Gospodarski pomen mode 
6. Vsemogočnost mode 
7. Moda in igre družbe 
8. Moda in igre identitete 
9. Moda in razdrobljeni čas 
10. Vzori, ki jih ponuja moda, in njihov vpliv v družbi 

VII. MIT O OBLASTI

1. Maske oblasti 
2. Oblast in nadzor nad idejami 
3. Menedžer: oblast brez duše 
4. Oblast voditelja in njena patologija 

VIII. MIT O PSIHOTERAPIJI

1. Medikalizacija človekovega bivanja 
2. Pomoč zdravil 
3. Pomoč psihoanalize 
4. Usodna ranljivost človeka 
5. Filozofska praksa 

IX. MIT O BLAZNOSTI

1. Blodna pota psihiatrije 
2. Blaznost in peripetije psihiatričnih diagnoz 
3. Dilema psihiatrije: naravoslovna ali humanistična veda? 
4. Fenomenološka psihiatrija, slušne in vidne podobe 
5. Fenomenološki pogled v brezno depresije 
6. Bolezen Zahoda 
7. Blaznost kot človekova usoda  

    KOLEKTIVNI MITI

X. MIT O TEHNIKI 

1. Tehnika kot pogoj za človekov obstoj 
2. Grški svet in prvenstvo narave pred tehniko 
3. Moderna doba; prvenstvo znanosti in tehnike pred naravo 
4. Sprevračanje sredstev in ciljev 
5. Zaton politike v dobi tehnike 
6. Nemoč etike v dobi tehnike 
7. Antropološka preobrazba v dobi tehnike 
8. Sprememba našega načina mišljenja in čutenja 

XI. MIT O NOVIH TEHNOLOGIJAH 

1. Skupinski samogovor in izenačevalni učinek 
2. Sprevračanje odnosa med človekom in svetom 
3. Učinek kodiranja 
4. Antropološka preobrazba zaradi novih komunikacijskih sredstev 
5. Negativni učinki informatike v šolah 
6. Psihopatologije interneta 
7. Psihopatologije prenosnega telefona 
8. Nadzor nad prihodnostjo 

XII. MIT O TRGU 

1. Racionalnost trga: od simbolne menjave do menjalne vrednosti 
2. Personifikacija posameznika in načelo izenačenosti 
3. Omejitev osebne svobode na svobodno izbiro vloge 
4. Popredmetenje človeka in dokončna neizvedljivost revolucije 
5. Na obrobju trga: revščina 
6. Onkraj trga: utopija prihodnosti 

XIII. MIT O RASTI 

1. Rast kot neskončen proces 
2. Samoomejevanje rasti in preobrazba koncepta dela 
3. Trg zaupnosti 
4. Svet dela in svet življenja 
5. Od ekonomije rasti k ekonomiji za človeka

XIV. MIT O GLOBALIZACIJI 
1. Ekonomsko bogastvo in premoč tehnike kot temelj zahodnih vrednot 
2. Izvoz zahodnih vrednot in trg sovraštva 
3. Terorizem kot odgovor na globalizacijo zahodnih vrednot 
4. Vsiljevanje zahodnih vrednot, ravnodušnost in duševna lenoba množice

XV. MIT O TERORIZMU 
1. Globalizacija 
2. Simbolni izziv 
3. Tesnoba nepredvidljivega

XVI. MIT O VOJNI 
1. Estetika vojne 
2. Krutost vojne 
3. Svetost vojne 
4. Sveta vojna 
5. Molk Boga

XVII. MIT O VARNOSTI 
1. Negotovost človekove usode in sredstva proti njej 
2. Negotovost zaradi terorizma 
3. Negotovost, ki jo povzroča globalizacija 
4. Svet življenja in svet zakonov 
5. Svet življenja in svet tehnike 
6. Cena civilizacije in vklenjenost duše 

XVIII. MIT O RASI 

1. Lažni mit o narodnosti in kulturni identiteti 
2. Izziv večkulturnosti 
3. Tujčeva prošnja 
4. Strah pred drugačnostjo 
5. Resnični vzrok za rasizem 
6. Toleranca, ki jo vsiljujeta trg in tehnika 
7. Vzgoja v kulturnem relativizmu 
8. Vzgoja v duhu bratstva 
9. Za novi humanizem

.
.
Oglejte si ostale knjige tega avtorja
.
.
Oglejte si vse knjige tega avtorja
.

O avtorju - Umberto Galimberti

Obvestite me o novi knjigi tega avtorja

Želite, da vas po elektronski pošti obvestimo, ko izide nova knjiga ali ponatis katere od knjig tega avtorja?

DA - obveščajte me o novostih avtorja
.
Umberto Galimberti italijanski filozof, 1942.
Umberto Galimberti je univerzitetni profesor antropologije in zgodovine filozofije. Leta 1999 je bil tudi predstojnik oddelka za zgodovino filozofije na univerzi v Benetkah. Od leta 1985 je redni član Mednarodnega združenja analitičnih psihologov. Potem ko je končal študij filozofije, kulturne antropologije in psihologije, je prevajal dela nemškega filozofa (pa tudi svojega nekdanjega profesorja) Karla Jaspersa. Umberto Galimberti je pomemben italijanski filozof. Tudi v svetu je zelo znan, predvsem zaradi širokega obsega znanstvenih publikacij (doslej jih je objavil več kot 20), za katere je prejel številne znanstvene nagrade, in zavidljivega števila strokovnih člankov.
.
.
.

Podrobnosti o izdelku

Mnenja kupcev

  6  ocen:
5 zvezdice
83%
(5)
4 zvezdice
0%
(0)
3 zvezdice
17%
(1)
2 zvezdice
0%
(0)
1 zvezdica
0%
(0)
Povprečna ocena kupcev:
Ocena kupcev: 5
(6 ocen uporabnikov )
.
Ocenite izdelek s klikom na zvezdice:
 
.
.
.
.
.

Oznake kupcev o tem izdelku

Kliknite na posamezno oznako za prikaz vseh izdelkov označenih s to oznako:

Dodaj oznako:

Dodaj
.