.
 
.

Leto prevar

.
Redna cena: 16,40 €
Predvideni rok dobave: 7-9 dni.
.
.
Količina:  
.
Strošek dostave je enoten za celo Slovenijo in znaša 2,95 €, ne glede na količino in vrsto kupljenih izdelkov.

Številni izdelki imajo oznako "brezplačna dostava", kar pomeni, da v prmeru nakupa takšnega izdelka poštnine ne boste plačali. 

Več o dostavi
Emka.si omogoča naslednje načine plačila:
  • z gotovino ob prevzemu (velja le za fizične osebe),
  • s plačilno oziroma kreditno kartico (Mastercard, Visa, ActivaMaestro, Activa, Diners, American Express),
  • s storitvijo Moneta (Mobitel in Simobil)
  • Plačilo po predračunu (pravne osebe)
  • Račun z odlogom plačila (za javna podjetja)
Več o plačilih

Pri vsakem izdelku je naveden predviden rok dostave. Glede na to katere izdelke izberete, se vam pri oddaji naročila prikaže tudi končni predviden datum dobave vašega pakete.

Večino izdelkov dostavljamo iz lastne zaloge, zato so naši dobavni roki zelo kratki.

Ko vam bomo poslali paket boste o tem obveščeni tudi po emailu. V emailu bo navedena številka vašega paketa ter povezava do Pošte Slovenije, kjer boste lahko preverili natančen status dostave.

Več o dostavi

To je spletna cena
Shrani v seznam želja
.

.
Kdor je kupil ta izdelek, je kupil tudi...
.

Opis

Zakaj Leto prevar? Leta 1998, ko se roman dogaja, so v Rusiji prišle na dan finančne in gospodarske prevare prejšnjih let, večina bank je propadla, inflacija je bila astronomska, država je bila na robu bankrota. V tem splošnem ozračju laži in prevar tudi junaki romana ves čas vlečejo drug drugega za nos. Leto prevar je mladinski roman, ki pripoveduje o enem letu v življenju najstnika Sergeja (Serjože) in ima štiri dele: Pomlad, Poletje, Jesen in Zima. Serjožev oče, novopečen ruski bogataš, najame mladega fičfiriča Mihaila (Mišo), da bi Serjožo odtrgal od računalnika in ga, kot povzame Miša, ›naučil piti, tepsti se, kurbati se, skratka, da bi iz njega naredil človeka‹. Za Mišo je to sanjska služba, vendar se kmalu izkaže, da ima tudi manj prijetne strani: Serjožo je treba nadzirati, saj ima oče zanj svoje načrte – poročil naj bi se s hčerjo njegovega italijanskega poslovnega partnerja. A Serjoža že ima dekle, Marino, ki je podobna njegovemu idolu, igralki Audrey Hepburn. Vendar tudi Miša že prav kmalu podleže njenim čarom in ta ljubezenski trikotnik sproži presenetljive zaplete, v katerih ne manjka niti gangsterjev, orožja in divjih voženj po Moskvi. Bralec si sam sproti sestavlja zgodbo, ki jo izve predvsem iz dveh ne povsem nepristranskih in verodostojnih virov – iz Miševega pripovedovanja in Serjoževih dnevnikov.

ODLOMEK IZ KNJIGE:

Potem sem začel tuhtati, od koga bi si lahko za kak teden sposodil. Izkazalo se je, da od nikogar. Ko so me vzeli v to firmo, so mi vsi prav radi posojali. Solidno podjetje. Partnerji v Združenih državah in po vsej Evropi, opedenana pisarna, šef z lastnim letalom. Kdo pa si je mislil, da je na vidiku racionalizacija? Kako naj zdaj vrnem dolgove? Brcnili so me v rit kakor cucka, zdaj pa naj sedim na cesti, sredi te plundraste žlobodre, in si navijam smrkelj na pest. Prišla je pomlad, fak, odpri vrata!


*


Po kosilu sem posedel na Gogoljevem bulvarju, nato blizu cerkve Kristusa Odrešenika, pa še ob spomeniku Dostojevskemu na stopnicah knjižnice, in ko sem bil že čisto premražen, sem se preselil v Aleksandrov park. Tu so bile najbolj udobne klopce. Mehke kakor puh in celo nekako tople. Do takrat je moja zadnjica že brez težav razlikovala klopco na Tverskem bulvarju od tiste pri kremeljskih vratih. To ni rit, ampak profesor. Samo škoda, da takih ne jemljejo na moskovsko univerzo. Sicer pa imajo itak mizerno plačo, ti profesorji.
»Imate mogoče vžigalnik?«
Kdove od kod se je vzela damica. Kakor da bi zrastla iz tal. Le kako, da je nisem opazil? Očitno je tudi njo zamikala klopca.
»Izvolite.« Frajersko sem tlesknil s svojim zippom. Rad imam prave stvari.
Ni kazalo, da bi jo nagnali iz službe. Videti je bila srečna, zrihtana u nulo – kakšna Nina Ricci ali kaj? Zadnje čase nekam ne spremljam. Tako da ni bilo jasno, zakaj se mota po klopcah.
S pogledom sem iskal njene gorile. Okoli take srečnice se gotovo mota kakšen šofer.
Ampak ta je bila sama.
»Koliko?« se je sklonila k meni in prešinilo me je, da mora njen parfum stati kakih dvesto baksov.
»Sto,« sem rekel brez pomisleka.
Kar tako sem rekel. Pošalil sem se. Saj sploh nisem vedel, kaj sprašuje.
Ona pa odpre torbico in vzame iz nje dva po petdeset. Dolarjev. Čisto kot v filmu. Porine mi jih v roko.
Pravim:
»Za kaj pa?«
Ona odvrne:
»Saj veš.«
Malo jo pogledam in rečem:
»Neee, nočem.«
Ona pravi:
»Je premalo, kaj? Ná še petdeset.«
Jaz pravim:
»Nočem, ni treba petdeset.«
Ona pa reče:
»No, pa daj za dvesto.« In mi porine v roko še enega zelenca.
Šit, pomislim, zdaj pa imam. Nora je! Ob tem jo ves čas odrivam.
Na lepem spregovori:
»Pa ne da si se po naključju usedel na to klopco?«
»Aha,« pravim. »Rit mi je zmrznila od sedenja na kamnu.«
Zasmeje se:
»No, potem mi pa še eno prižgi.« To pravi že z normalnim glasom.
Spet sem tlesknil z zippom, potegnila je dim in nekaj časa sva molče sedela. V smislu, sedla sva na klopco in počivava. Kaj to koga briga? Mimo so se sprehajali turisti. Zadnje čase jih je na Manežnem veliko, odkar so pod zemljo zgradili tisto traparijo. Vodnjakci, zverinice – froci imajo to radi.
Na lepem se je tiho zasmejala:
»Zakaj si pa vseeno odklonil?«
Skomignil sem:
»Ne vem … Za denar mi je nekam čudno.«
»In mojo roko si tako resno odrival.« Prasnila je v smeh. »Ti je bilo nerodno, kaj? Kar prebledel si.«
»Ne nisem,« sem ugovarjal. »Samo na začetku mi ni potegnilo, za kaj gre.«
»Si čisto zares sedel sem po naključju?«
»Pa kaj, a se ne sme kar tako malo posedet?«
Še globlje je povlekla dim:
»No, to je pač poseben kraj.«
»Sem že skontal.«
»Si pa brihten.«
Obmolknila je in me, mežikajoč od dima, še vedno opazovala.
»Mogoče ti pa nisem všeč? Sem zate malo prestara?«
Na videz jih je imela kakih trideset. Seveda bi bilo bolje dobiti kakšno malo mlajšo, ampak tudi ta ni bila slaba. V redu. Simpatična, ni kaj. Starost tu ni ovira.
»Ne, ne,« sem odkimal. »Ne gre za starost. Samo ne morem za denar.«
»No, kakor veš.«
Nekoliko se je nagnila nazaj in položila roko na naslonjalo klopce.
»Glej si no, pomlad je že tu,« je rekla in globoko zavzdihnila. »Je s tabo vse v redu?«
»Ja, ja, vse je kul. Pa z vami?«
»Zakaj pa potem sam posedaš tukaj? Saj si že ves moder od mraza.«
»Ah, to ni nič. Imam pač veliko časa.«
»Tisti, ki imajo veliko časa, ob takem vremenu ne posedajo po klopcah.«
»Kje pa posedajo?«
»Na raznih dobrih krajih.«
»Za take kraje pa rabiš spodoben keš.«
Odvrgla je cigareto in se nasmehnila:
»No, zdaj veš, kje ga lahko dobiš.«
»V bistvu, seveda …« sem začel.
»Skratka, če se boš odločil, pokliči.«
Vstala je in mi pomolila vizitko:
»Luštkan si, samo ves moder. Pojdi domov, sicer boš čisto prezebel. Kako ti je ime?«
»Miša.«
Držal sem vizitko in premišljeval, da bi bil pravzaprav moral privoliti. To je bil prav tisti keš, o katerem sem premišljeval že od jutra. Ampak kaj naj zdaj – tečem za njo? V smislu – ›počakajte, pogovoriva se še?‹ Fak, zmeraj je tako. Nikoli ne poštekaš ob pravem času. Kolikokrat sem že zamočil.

.
.
.

O avtorju - Andrej Gelasimov

Obvestite me o novi knjigi tega avtorja

Želite, da vas po elektronski pošti obvestimo, ko izide nova knjiga ali ponatis katere od knjig tega avtorja?

DA - obveščajte me o novostih avtorja
.

Ruski pisatelj, 1965

Andrej Valerijevič Gelasimov, po rodu Sibirec iz Irkutska, je po izobrazbi filolog in gledališki režiser. V letih 1996–1997 je delal kot pripravnik na britanski univerzi Hall, v letih 1988–1998 je bil docent na katedri za angleško jezikoslovje Jakutske univerze, predaval je stilistiko angleškega jezika in analizo leposlovnega besedila. Od leta 2002 živi v Moskvi.
V Rusiji je čez noč postal literarna zvezda: njegova črtica Rosna leta (Nežnyj vozrast), ki jo je leta 2001 objavil na spletu, je bila izbrana za najboljšo kratko zgodbo leta. Najbolj pa je zaslovel z romanom Leto prevar (God obmana), ki je izšel leta 2003 in bil kmalu preveden v številne tuje jezike.

Posebno priljubljen je Gelasimov v Franciji, francoska revija Lire ga je celo vključila v seznam petdesetih mladih obetavnih avtorjev, ki bodo definirali svetovno književnost 21. stoletja.

Druga pomembnejša dela so: noveli Fox Mulder je podoben prašiču (Foks Malder pohož na svin'ju) in Žeja (Žažda) ter romana Hiša na Ozjorni (Dom na Ozërnoj) in najnovejši roman za otroke Prstan belega volka (Kol'co Belogo Volka).
Za roman Stepski bogovi (Stepnye bogi) je leta 2009 prejel nagrado Nacionalni bestseller.
Za pisavo Gelasimova so značilni kratki stavki, zgoščena pripoved, pogovorni jezik. Njegovi junaki so pogosto mladostniki na bolečem prehodu iz otroštva v odraslost. Njihovi značaji se jasno izrišejo v situacijah in dialogih. Zaradi vsega tega Gelasimovu pravijo tudi ›ruski Salinger‹.

Njegova dela so prevedena v angleščino, nemščino, francoščino, španščino, kitajščino, srbščino, estonščino, latvijščino, katalonščino, madžarščino, češčino, švedščino in hebrejščino.

Kot svoje literarne vzornike Gelasimov navaja Williama Faulknerja, Josipa Brodskega in Ernesta Hemingwaya.

Nagrade:
Nagrada Apolona Grigorjeva (2003)
Nagrada revije Oktober (Oktjabr') (2003)
Nagrada Študentski booker (2004)
Prix de la Découverte au Salon du livre de Paris (2005)
Nacionalni bestseller (2009)

Ekranizacija:
Po romanu Leto prevar so pred kratkim posneli film.
Gelasimov je napisal scenarij po svoji noveli Žeja.

.
.
.

Podrobnosti o izdelku

Oglejte si več iz oddelkov:

Mnenja kupcev

  0  ocen:
5 zvezdice
0%
(0)
4 zvezdice
0%
(0)
3 zvezdice
0%
(0)
2 zvezdice
0%
(0)
1 zvezdica
0%
(0)
Povprečna ocena kupcev:
Ocena kupcev: 0
(0 ocen uporabnikov )
.
Ocenite izdelek s klikom na zvezdice:
 
.
.
.
.
.

Oznake kupcev o tem izdelku

Kliknite na posamezno oznako za prikaz vseh izdelkov označenih s to oznako:

Dodaj oznako:

Dodaj
.