V uvodnem delu knjige so strnjene misli in povzetki razprav, ki povezujejo dve izjemno obsežni področji človeškega delovanja: turizem in kulturo. Besedilo obsega tako razmišljanja o ustrezni nomenklaturi kot opise razpoznavnih prvin kulturne turistične ponudbe. Navedeni so tudi motivi za kulturna potovanja in vrste kulturne turistične ponudbe.
Osrednji del naloge tvori teoretični model, v katerem je predstavljena – na primeru Goričkega kot vzorčne podeželske turistične destinacije – možnost organizacije, ki temelji na mrežnem managementu; ta je v teku raziskave prepoznana kot prijazna tako do ponudnikov kot do uporabnikov.
Da bi bili bolje vidni in razumljivi procesi, ki se v destinaciji odvijajo, je bila definirana kot celostni sistem, ki vsebuje številne podsisteme in tvori preseke z mnogo drugimi sistemi – eden izmed njih je npr. organizacija destinacijskega managementa.
Pomembni deli knjige so namenjeni še temam, kot so aplikacija zakonitosti življenjskega cikla storitev na destinacijo, trajnostni razvoj, spodbujanje inovativnosti (ki je smiselna na podeželju prav posebej na področju kulturnega ter ekoturizma). Pozornost je namenjena nujnosti razvoja podjetništva v destinaciji in opredelitvi ključnih kompetenc, ki predstavljajo vir tako za konkurenčnost kot za določitev edinstvene prodajne ponudbe (USP, unique selling proposition) za destinacijo.
Sklepni del na primeru Goričkega prikaže, kako bi bilo možno v regiji v praksi uporabiti organiziranost po načelih mrežnega managementa. Vsem, ki bi želeli sistem uporabiti v praksi, je namenjen obširen pregled možnih mrež na področju kulture ter predlogi, kako posamezne med njimi po potrebi združevati.
.