Prehranska industrija bolj ali manj sledi našim potrebam (željam), ki jih izražamo z nakupi. Seveda ta industrija vpliva na naše želje, ne zgolj z reklamnimi sporočili, temveč tudi prek znanstvenih raziskav, objav v znanstvenih, strokovnih in drugih medijih, prek vpliva na kariere, družbeni in finančni položaj znanstvenikov in strokovnjakov in tudi prek tistih, ki oblikujejo prehranske prakse v državnih institucijah (vrtci, šole, bolnišnice, druge ustanove, podjetja) in tudi priporočil za vsakdanje prehranjevanje v družinah.
Dodajmo še naraščajoče število diet, ki če želijo biti tržno uspešne, obljubljajo, da bomo shujšali in ozdraveli ob uživanju naše najljubše hrane, pravo poplavo prehranskih gurujev, svetovalcev … in bomo imeli celovito sliko, da neznanje in manipulacije najodločilnejše vplivajo na ustvarjanje kroničnih bolnikov.
Večno vprašanje je, kdo ima prav? Kaj je resnica? Kateri raziskavi verjeti? Na to temo smo izdali kar nekaj knjig, zdaj bomo še eno. Zakaj? Zato, ker na zelo zgoščen način navaja najbolj preverjene prehranske resnice, pri čemer se sklicuje na kar 497 zanesljivih virov.
Vrednost knjige je tudi v primerjavi slovenske prehranske prakse in uradnih prehranskih priporočil s priporočili najuglednejših svetovnih institucij.
Kaj priporoča Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ)? Kako ukrepa pri naraščajočim kroničnim boleznim, ki so v glavnem posledica nezdravega prehranjevanja? Kakšne tragične posledice za nacionalno zdravje ima gonja proti vsem ogljikovim hidratom in ne zgolj proti industrijskim sladkorjem? Kakšna hrana je najprimernejša za športnike in kaj je resnica o proteinih?
.
