.
 
.

Križ in kapital: Premoženje, financiranje in podjetniška dejavnost RKC na Slovenskem

.
Redna cena: 29,90 €
Rok dobave: 2-3 dni.
.
.
Količina:  
.
Strošek dostave je enoten za celo Slovenijo in znaša 2,95 €, ne glede na količino in vrsto kupljenih izdelkov.

Številni izdelki imajo oznako "brezplačna dostava", kar pomeni, da v prmeru nakupa takšnega izdelka poštnine ne boste plačali. 

Več o dostavi
Emka.si omogoča naslednje načine plačila:
  • z gotovino ob prevzemu (velja le za fizične osebe),
  • s plačilno oziroma kreditno kartico (Mastercard, Visa, ActivaMaestro, Activa, Diners, American Express),
  • s storitvijo Moneta (Mobitel in Simobil)
  • Plačilo po predračunu (pravne osebe)
  • Račun z odlogom plačila (za javna podjetja)
Več o plačilih

Pri vsakem izdelku je naveden predviden rok dostave. Glede na to katere izdelke izberete, se vam pri oddaji naročila prikaže tudi končni predviden datum dobave vašega pakete.

Večino izdelkov dostavljamo iz lastne zaloge, zato so naši dobavni roki zelo kratki.

Ko vam bomo poslali paket boste o tem obveščeni tudi po emailu. V emailu bo navedena številka vašega paketa ter povezava do Pošte Slovenije, kjer boste lahko preverili natančen status dostave.

Več o dostavi

To je spletna cena
Shrani v seznam želja
.

.

Opis

RKC se je in se še vedno izogiba govoriti o svojih gospodarsko-finančnih zadevah in o poseganju v gospodarsko-finančne tokove, ob tem pa visoki cerkveni predstavniki zavzeto poudarjajo, da je delovanje RKC na širšem družbenem področju, torej tudi na gospodarskem, njena večna, zgodovinska pravica, ki je ni mogoče odtujiti. Analizi delovanja RKC na gospodarskem področju so se doslej uspešno izogibali tudi cerkveni popisovalci preteklosti. Ta monografija je prvi poskus argumentirane in poglobljene zgodovinske obravnave posameznih vidikov gospodarskega, finančnega in še drugih oblik pridobitniškega delovanja RKC, katoliške stranke in laikov na Slovenskem v zadnjih sto petdesetih letih. Temelji na dosegljivem arhivskem in drugem dokumentarnem gradivu, ki ga hranijo pristojne državne ustanove ali je še v depojih vlade in njenih organov. Izjema je le rekonstrukcija dogajanja v zadnjih nekaj letih, pri katerega opisovanju se je avtor zelo opiral na časopisne članke, zlasti iz Dnevnika, Mladine, Dela in Financ. 

Preberite odlomek:

RKC v Sloveniji si je do druge polovice šestdesetih let vztrajno prizadevala, da bi bili duhovniki oproščeni vodenja poslovnih knjig, pri obdavčenju dohodkov pa deležni posebnih olajšav. Neobdavčeni naj bi bili tudi prostovoljni prispevki vernikov in dohodki, namenjeni vzdrževanju cerkvenih objektov. RKC se je v teh letih enako vztrajno, kot je iskala nove pravice in posebne ugodnosti, izogibala plačevanju davka na stavbna zemljišča, dohodnine od kmetijske in verske dejavnosti ter od sredstev, ki jih je prejemala iz tujine. Škofijski ordinariati in duhovščina so davčne predpise kršili tako, da so v knjige dohodkov in izdatkov vpisovali le manjše denarne zneske, in to brez ustrezne dokumentacije, in uporabljali dvojno knjigovodstvo. Tujo pomoč so skoraj v celoti utajili, prikazovali so visoke režijske stroške in tako zmanjševali dejansko obdavčitev. Inšpekcijski nadzor je ugotovil največje davčne utaje pri škofijskem ordinariatu v Ljubljani in Mariboru, pri kapucinskem samostanu v Ptuju, pri župnem uradu na Brezjah in pri močnejših župnijah. Ljubljanska škofija po pravilu ni prijavljala ne sredstev, ki jih je dobivala od župnij na račun binacijskih maš in obrednih intencij, ki so na leto znašale okoli 10 milijonov dinarjev, ne tuje pomoči in nakazil, ki so na začetku šestdesetih let znašali povprečno okoli 21 milijonov dinarjev na leto.
Očitki JŠK, češ da slovenska politika vodi »najostrejši kurz do RKC«, so bili utemeljeni. Predpisi, ki so veljali v Sloveniji, olajšav pri plačilu davkov verskih skupnosti in duhovnikov niso dopuščali, so pa bila posamezna določila oblikovana tako, da je bilo mogoče olajšavo ali oprostitev doseči s posamezno prošnjo. Medtem ko so bili v drugih republikah lastniki kultnih spomenikov s kulturnozgodovinskim pomenom oproščeni plačila prispevkov in davkov na dohodke od kmetijstva in zgradb, in to v višini dejansko porabljenih zneskov za njihovo vzdrževanje, so bile v Sloveniji take oprostitve mogoče le v posameznih primerih in s posredovanjem občine. Pri obdavčenju dohodkov duhovnikov so v drugih republikah prešli na letni pavšal, v Sloveniji pa je praviloma ostala osnova za obdavčenje dohodkov duhovnikov dejansko dosežen dohodek. To določilo pa se v praksi ni dosledno izvajalo, temveč je bila večina duhovnikov obdavčena pavšalno. Razlike so bile tudi pri pobiranju davkov – v drugih republikah so jih pobirali neredno in nedosledno, v Sloveniji pa so vztrajali pri doslednem izvajanju davčnih predpisov, zato je prišlo tudi do prisilnih izterjav. Prostovoljni prispevki vernikov so bili obdavčeni v višini, ki so jo davčni organi »Cerkvi lahko dokazali«. Rezultat te politike je bil, da so v Sloveniji pobrali največ cerkvenega davka v državi in več kot vse druge republike skupaj. Kljub temu pa je bila slovenska oblast prepričana, da so duhovniki v primerjavi z delavci in uslužbenci pa tudi z »ljudmi iz drugih poklicev« še vedno premalo obdavčeni. Na to je predstavnike RKC tudi večkrat opozorila.
V drugi polovici šestdesetih let so pristojni organi v Sloveniji okrepili napore, da bi dvignili delež obdavčitve dejanskega dohodka RKC. V letih 1967 in 1968 jim je uspelo skupni znesek cerkvenega davka povečati za 20 do 30 odstotkov na leto. Tega niso šteli za velik uspeh, saj so po njihovem izračunu še vedno ostale neobdavčene skoraj tri četrtine domnevnih cerkvenih dohodkov. Precej manjše je bilo tudi pričakovano število davčnih zavezancev med duhovniki. Leta 1969, ko se je davčna osnova za posameznega zavezanca krepko povečala, so v Sloveniji zajeli okoli 1,6 milijarde dinarjev bruto cerkvenih dohodkov.1
V prvi polovici sedemdesetih let davčna problematika skorajda ni bila predmet razgovorov med državo in predstavniki RKC; izjema so bile le težave z izplačilom davčnih obveznosti v mariborski škofiji v letih 1972–75. V drugi polovici tega desetletja pa je začelo obe strani močno zaposlovati zaostajanje pri plačilu davčnih obveznosti. Vrhovno sodišče SRS je leta 1977 izreklo sodbo, po kateri so bile namenske zbirke za verske namene (za gradnjo novih cerkva in obnovo v potresu poškodovanih cerkva, za potrebe semenišč in plačilo socialnega zavarovanja duhovnikov) oproščene plačila davka. Naslednje leto je ljubljanski nadškof dr. Jožef Pogačnik dal v imenu škofov pobudo za rešitev enega po njihovem mnenju najpomembnejših izmed nerešenih vprašanj pri obdavčenju RKC in duhovnikov. Aprila in oktobra 1978 je na republiški izvršni svet naslovil predloge za spremembo obdavčenja duhovnikov in verskih skupnosti ter predlagal tri rešitve: 1) duhovnikom kot pavšalnim davčnim zavezancem naj se odpravi obveznost vodenja evidence o dohodkih in izdatkih; 2) prispevki, ki jih državljani darujejo med opravljanjem verskih obredov (darovi v pušico), naj ne bi več spadali med dohodke verskih skupnosti, ker gre za darove majhnih vrednosti; 3) zmanjša naj se davčna »progresija« pri obdavčitvi dohodka verskih skupnosti. Odgovor izvršnega sveta – pripravila ga je KOVS – je bil pričakovan: vse tri predlagane rešitve je zavrnil z utemeljitvijo, da je na podlagi zakona o davku občanov »vsak dolžan prispevati k zadovoljevanju družbenih potreb po svoji gospodarski moči«, zato bi bilo »primerno«, da verske skupnosti in duhovniki tudi v bodoče ostanejo davčni zavezanci za plačilo dohodnine po obstoječi zakonodaji. Glede vodenja poslovnih knjig je komisija menila, da za uresničitev tega predloga ne obstajajo utemeljeni razlogi, glede stopenj obdavčenja pa, da so res nekoliko previsoke. Pred lagala je pavšalno obdavčenje dohodkov verskih skupnosti in duhovnikov, s čimer bi se po njenem mnenju izognili vrsti problemov, ki nastanejo zaradi vodenja poslovnih knjig, darov v pušico in progresivnih stopenj. Njen predlog, da se darovi v pušico ne bi več šteli v dohodek verskih skupnosti, je izvršni svet zavrnil.
V zadnjem desetletju druge jugoslovanske države na področju obdavčenja verskih skupnosti in duhovnikov ni bilo sprememb. Verske skupnosti niso plačevale davka od premoženja, če ga niso dajale v najem. To je veljalo tudi za stanovanja v lasti RKC, v katerih so živele osebe, ki so opravljale verske obrede. Duhovniki so plačevali dohodnino v pavšalnem znesku in določen prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje od izbrane zavarovalne osnove. Še največ polemike je povzročala svojevoljna razlaga predpisov o prometnem davku za verske publikacije. Cerkev ni spoštovala določil 9. člena zakona o verskih skupnostih in je brez ustreznega dovoljenja pristojnega organa izdajala publikacije, ki tega člena niso zadevale. Republiški komite za kulturo je začel postopek za spremembo zveznega zakona, s katerim bi lastnikom pri vzdrževanju in obnovi kulturnih spomenikov zagotovili olajšave pri prometnem davku. Njegovo prizadevanje ni bilo uspešno, so pa zvezni organi leta 1988 ugodno rešili pobudo Slovenskega duhovniškega društva za oprostitev prometnega davka pri nakupu gradbenega in drugega materiala, potrebnega za obnovo in vzdrževanje sakralnih objektov V osemdesetih letih so postale zahteve župnij za izdajo dovoljenja za pobiranje prispevkov za gradnjo ali obnovo objektov zunaj prostorov verskih skupnosti vse pogostejše. Vendar duhovniki na dovoljenje niso čakali, temveč so že prej začeli na domove občanov pošiljati ciklostirana pisma, s katerimi so pozivali k plačilu določenega zneska kot prispevka za pokritje obnovitvenih del in drugih potreb matične župnije. Pomnožile so se tudi pritožbe duhovnikov, češ da so njihovi davki višji, kot jih imajo duhovniki v drugih občinah.


.
.
Oglejte si ostale knjige tega avtorja
.
.
Oglejte si vse knjige tega avtorja
.

O avtorju - Jože Prinčič

Obvestite me o novi knjigi tega avtorja

Želite, da vas po elektronski pošti obvestimo, ko izide nova knjiga ali ponatis katere od knjig tega avtorja?

DA - obveščajte me o novostih avtorja
.
.
.
.

Podrobnosti o izdelku

  • Obseg/št. strani: 312
  • Datum Izida:
  • Jezik: slovenski
  • Vezava: Trda
  • ISBN/EAN: 9789612417727
  • Mere izdelka vxš: 23,5 x 16 cm
  • Založba Modrijan Založba, d.o.o.
  • Avtor:
  • Povprečna ocena:
    Ocena kupcev: 0
    (0)
Oglejte si več iz oddelkov:

Mnenja kupcev

  0  ocen:
5 zvezdice
0%
(0)
4 zvezdice
0%
(0)
3 zvezdice
0%
(0)
2 zvezdice
0%
(0)
1 zvezdica
0%
(0)
Povprečna ocena kupcev:
Ocena kupcev: 0
(0 ocen uporabnikov )
.
Ocenite izdelek s klikom na zvezdice:
 
.
.
.
.
.

Oznake kupcev o tem izdelku

Kliknite na posamezno oznako za prikaz vseh izdelkov označenih s to oznako:

Dodaj oznako:

Dodaj
.