.
 
.

Kako užaliti, ozmerjati in namigniti v klasični latinščini

Avtor: , Prevajalec: Matej Hriberšek
5 (5  ocen uporabnikov )

.
Redna cena: 17,40 €
Rok dobave: 2-3 dni.
.
.
Količina:  
.
Strošek dostave je enoten za celo Slovenijo in znaša 2,95 €, ne glede na količino in vrsto kupljenih izdelkov.

Številni izdelki imajo oznako "brezplačna dostava", kar pomeni, da v prmeru nakupa takšnega izdelka poštnine ne boste plačali. 

Več o dostavi
Emka.si omogoča naslednje načine plačila:
  • z gotovino ob prevzemu (velja le za fizične osebe),
  • s plačilno oziroma kreditno kartico (Mastercard, Visa, ActivaMaestro, Activa, Diners, American Express),
  • s storitvijo Moneta (Mobitel in Simobil)
  • Plačilo po predračunu (pravne osebe)
  • Račun z odlogom plačila (za javna podjetja)
Več o plačilih

Pri vsakem izdelku je naveden predviden rok dostave. Glede na to katere izdelke izberete, se vam pri oddaji naročila prikaže tudi končni predviden datum dobave vašega pakete.

Večino izdelkov dostavljamo iz lastne zaloge, zato so naši dobavni roki zelo kratki.

Ko vam bomo poslali paket boste o tem obveščeni tudi po emailu. V emailu bo navedena številka vašega paketa ter povezava do Pošte Slovenije, kjer boste lahko preverili natančen status dostave.

Več o dostavi

To je spletna cena
Shrani v seznam želja
.

.

Opis

Ta navidez ljubka knjižica žaljivk, zmerljivk, namigov in najrazličnejših zlobnih dovtipov se morda zdi kot otroška slikanica, vendar pozor – knjiga je namenjena odraslim. Avtorja, britanska romanopiska, mladinska pisateljica in avtorica več antologij Michelle Lovric ter poznavalec klasičnih jezikov in kultur Nikiforos Doxiadis Mardas, sta namreč skrbno izbrala besede in besedne zveze, povedi, verze in kitice klasičnih rimskih oziroma latinskih pesnikov in pisateljev, ki so bili v svojih delih tudi šaljivi, predrzni, nesramni, žaljivi, hudobni, opolzki ... Največ sta črpala iz Marcialovih, Katulovih, Plavtovih, Horacijevih in Ciceronovih del. Besedila sta navedla v latinščini in prevodu ter pripisala avtorjevo ime, naslov dela in večinoma tudi mesto citata. Vse to sta »podložila« s simpatičnimi ilustracijami, ki posnemajo antične kipe v najrazličnejših položajih, in razporedila po vsebinskih sklopih – za aseksapilneža, butca, ničvredneža, brezobzirneža ... Knjižica – prvič je izšla leta 1998 – je bila velika uspešnica, saj je bila prodana v več kot 100 000 izvodih.
Če vas torej prime, da bi koga užalili, ga ozmerjali ali kaj zlobnega namignili, lahko to naredite v latinščini – PRAEDO AMENTISSIME! SENEX NEQUISSIME! IGNARE! CALVE! OBLATRATRIX! A previdno, kajti tarča vašega gneva je morda že kupila knjižico Kako užaliti, ozmerjati in namigniti v klasični latinščini.

Knjižici na pot

Da, res je, povsem drži: tudi stari Latinci so znali povedati kakšno krepko. In še kako strupeno ozmerjati!
Michelle Lovric in Nikiforos Doxiadis Mardas, ki sta zasnovala in pripravila ta izbor, sta v uvodu posrečeno zapisala, da »sta napisala zelo poredno, nadvse nespodobno knjižico (improbissimum libellum scripsimus)«; primere, ki so zbrani v njej, sta napaberkovala iz nekaterih najpomembnejših rimskih piscev, zajela pa sta večino tistih, ki so v svojih delih znali sprostiti plaz žaljivega besedja in z njimi bolj ali manj neprizanesljivo udariti po svojih nasprotnikih ali osebah, ki so bile predmet njihovega posmeha, napada ali kritike. Avtorji, iz katerih so zbrani primeri, segajo od 3. stoletja pr. Kr. do 2. stoletja po Kr. Tu je Plavt, čigar drame je poleg ustaljenih značajskih tipov in komičnih situacij zaznamoval tudi drzen in barvit humor z ustreznim besedjem. Horacij in Vergilij kot prvi imeni avgustejskega pesništva morda nekoliko presenetita, vendar je znal biti Horacij še kako kritičen in zbadljiv do svojih sodobnikov (lep primer so njegove Satire), ostra beseda pa tudi Vergiliju v njegovi Eneidi ni bila tuja. Zgodovinarje klasičnega obdobja zastopa Salustij s primeri iz svojega monografskega dela Katilinova zarota, v katerem je večkrat odločno in kritično okarakteriziral glavnega akterja, rimskega plemiča in prevratnika Katilino, in njegove sodelavce, ter s primeri iz njegove Invektive proti Ciceronu, političnega pamfleta, naperjenega proti znamenitemu govorniku. Svetonij je med avtorji edini življenjepisec; mesto v tem izboru si je prislužil s svojo dovzetnostjo za anekdote, pikantnosti, govorice in čenče, s katerimi je znal začiniti svoja dela, kar dokazujejo tudi njegovi Življenjepisi cesarjev. Predstavnika romanopiscev sta Petronij in Apulej, Petronij s primeri iz Satirikona, v katerem je skozi satiro prikazal moralni propad svojega časa, oris pa je še podkrepil z vulgarno govorico, v kateri kar mrgoli zmerljivk, žaljivk in nizkega izrazja, Apulej pa s primeri iz romana Metamorfoze (ali Zlati osel), v katerem skozi oči glavnega junaka, spremenjenega v osla, spremlja in opazuje različne osebe in družbene sloje, njihove napake in pregrehe, temu primerno pa je tudi besedje. Satirike zastopata ogorčeni in pesimistično razpoloženi Juvenal ter Perzij; Perzij ostaja rafinirano kultiviran, medtem ko Juvenal – in to razkrivajo tudi izbrani primeri – neusmiljeno ošteva in biča moralni propad rimske družbe, njeno pokvarjenost, dvoličnost in hinavščino. Najudarnejši in tudi najbolj žaljivi so primeri, izbrani iz del:
Katula , ki se v duhu pesniške tradicije neoterikov z neprizanesljivimi žalitvami in ozmerjanji znaša nad svojimi sodobniki in stanovskimi kolegi,
Cicerona , ki je v nekaterih svojih političnih in sodnih govorih znal sprostiti in ubesediti ves svoj bes proti osebnim in političnim nasprotnikom (zlasti govori Proti Pizonu, Proti Veru in Proti Katilini), posebej pa si je dal duška v (zelo verjetno nepristnem) pamfletu Invektiva proti Salustiju,
Ovidija , ki je nekaj zmerljivk vključil v svoje ljubezenske pesmi, še posebej ostre žaljivke pa najdemo v pesnitvi Ibis, ki jo je napisal v izgnanstvu kot odgovor na napade svojih nasprotnikov, in
Marciala , ki je v svojih epigramih s satirično zaostrenimi namigovanji, žalitvami in zmerljivkami te prignal do vrhunca, ko je brez slehernega predsodka udrihal po svojih sodobnikih in njihovih napakah.
Zbirka Priapske pesmi  je močno prežeta s satiričnostjo, humorjem in spolno tematiko; prireditelja sta iz nje izbrala le nekaj prizanesljivejših in manj opolzkih odlomkov z utemeljitvijo, da je opolzkost, ki je skupna vez pesmi, sicer mogočna, a na žalost za objavo neprimerna.


Slovenska priredba ne izhaja iz angleškega prevoda (prevodi, kot jih najdemo v angleški knjižici, bi slovenskemu bralcu zveneli nenavadno), ampak iz izvirnika. Bralci, ki poznajo izvirna besedila, bodo številne primere takoj prepoznali, a je treba opozoriti, da so iztrgani iz sobesedila in nastopajo kot samostojne, včasih delno spremenjene ali dopolnjene enote, zato je treba pozabiti na izvirno sobesedilo ali okoliščine, v katerih so nastali, in v njih videti zgolj žaljivke, zmerljivke, insinuacije, napade, kritike ter sramotilne ali kritične opise.
Primeri iz del proznih piscev (Cicero, Petronij, Apulej, Salustij idr.) dosledno poustvarjajo duha izvirnika, pri prevajanju primerov iz del pesnikov pa je pristop različen. Nekateri primeri so prevedeni v izvirnem metrumu, drugi v prostem metrumu; tisti, pri katerih bi bil izvirni metrum v slovenščini neučinkovit ali nenavaden, so prevedeni prozno. Nekajkrat mi je uspelo v prevodu ujeti tudi rimo, kar se je pri zmerljivkah izkazalo za zelo učinkovito in to so potrdila tudi poskusna branja mojih kolegov. Za dosego čim boljšega učinka je mestoma kak metrum mogoče nekoliko okoren; naj mi bo v duhu pesniške svoboščine to oproščeno, prav tako malenkostna dopolnila, ki pripomorejo k lažjemu razumevanju, ter izrazi iz vsakdanjega pogovornega jezika ali narečni izrazi. V prevodih sem skušal po eni strani poustvariti duha izvirnika, po drugi strani pa približati odlomke tudi slovenskemu bralcu in v nekaj primerih je mogoče še posebej začutiti »slovenski nadih«. Bralci jih boste zlahka prepoznali.
Upam, da mi ne bo kdo štel v zlo, da je besedje včasih ostro, vulgarno in opolzko kljub temu, da sem se najbolj opolzkim in vulgarnim izrazom izogibal. Res je: večkrat bi ga lahko polepšal in obrusil, vendar bi primeri s tem izgubili svoj učinek in tudi svoj čar. Naj se vidi, da tudi slovenščina premore bogato paleto tovrstnega izrazja; saj gre vendar za zmerljivke in žaljivke!
Namen knjižice je pokazati, da klasična književnost niso samo učene pesmi, pripovedni epi, vzvišene drame, znameniti govori in zgodovinska dela in da so tudi stari Latinci znali izreči marsikatero krepko, žolčno, žaljivo, kosmato, opolzko in nesramno. A na to priredbo glejte tudi kot na moje nugae translatoriae – »prevajalske igračkarije«, ki so nastajale sporadično, v prostem času, med odmori v službi, v nekaj delovnih nočeh, kakšna ideja pa se je – priznam – utrnila celo med vožnjo. In če vam bo kateri od primerov izvabil nasmešek na ustnice, kar verjamem, da vam bo, je namen dosežen.


Matej Hriberšek







 

.
.
Oglejte si ostale knjige tega avtorja
.
.
Oglejte si vse knjige tega avtorja
.

O avtorju - Michelle Lovric

Obvestite me o novi knjigi tega avtorja

Želite, da vas po elektronski pošti obvestimo, ko izide nova knjiga ali ponatis katere od knjig tega avtorja?

DA - obveščajte me o novostih avtorja
.
.
.
.

Podrobnosti o izdelku

Mnenja kupcev

  5  ocen:
5 zvezdice
80%
(4)
4 zvezdice
20%
(1)
3 zvezdice
0%
(0)
2 zvezdice
0%
(0)
1 zvezdica
0%
(0)
Povprečna ocena kupcev:
Ocena kupcev: 5
(5 ocen uporabnikov )
.
Ocenite izdelek s klikom na zvezdice:
 
.
.
.
.
.

Oznake kupcev o tem izdelku

Kliknite na posamezno oznako za prikaz vseh izdelkov označenih s to oznako:

Dodaj oznako:

Dodaj
.