.
 
.

Jesenska vročica (Trda)

Avtor: , Prevajalec: Lidija Kreft
4 (8  ocen uporabnikov )

.
Redna cena: 29,95 €
Predvideni rok dobave: 7-9 dni.
.
.
Količina:  
.
Strošek dostave je enoten za celo Slovenijo in znaša 2,95 €, ne glede na količino in vrsto kupljenih izdelkov.

Številni izdelki imajo oznako "brezplačna dostava", kar pomeni, da v prmeru nakupa takšnega izdelka poštnine ne boste plačali. 

Več o dostavi
Emka.si omogoča naslednje načine plačila:
  • z gotovino ob prevzemu (velja le za fizične osebe),
  • s plačilno oziroma kreditno kartico (Mastercard, Visa, ActivaMaestro, Activa, Diners, American Express),
  • s storitvijo Moneta (Mobitel in Simobil)
  • Plačilo po predračunu (pravne osebe)
  • Račun z odlogom plačila (za javna podjetja)
Več o plačilih

Pri vsakem izdelku je naveden predviden rok dostave. Glede na to katere izdelke izberete, se vam pri oddaji naročila prikaže tudi končni predviden datum dobave vašega pakete.

Večino izdelkov dostavljamo iz lastne zaloge, zato so naši dobavni roki zelo kratki.

Ko vam bomo poslali paket boste o tem obveščeni tudi po emailu. V emailu bo navedena številka vašega paketa ter povezava do Pošte Slovenije, kjer boste lahko preverili natančen status dostave.

Več o dostavi

To je spletna cena
Shrani v seznam želja
.

.
Kdor je kupil ta izdelek, je kupil tudi...
.

Opis

ZGODILO SE JE NA PLESU ...
kjer je lepa, toda drzna Lillian Bowman hitro ugotovila, da je njen ameriški, neodvisni značaj nekoliko 'neprimeren'. In z njenim vedenjem je bil najbolj nezadovoljen Marcus, naduti in nedoumljivi lord Westcliff, najbolj zaželen plemič v Londonu.


ZGODILO SE JE NA VRTU ...
kjer jo je Marcus nezaslišano potegnil v objem. Lillian je premagala privlačnost do moškega, ki ji sploh ni bil všeč. Čas se je ustavil in bilo je, kakor da nihče drug ne obstaja ... Kakšna sreča, da ju nihče ni zalotil.

ZGODILO SE JE NEKEGA VROČEGA JESENSKEGA DNE ...
Marcus je bil moški, ki je obvladoval čustva in jih je imel vedno pod nadzorom. Toda z Lillian je bil vsak dotik kakor sladko trpljenje, vsak poljub kot vaba. A kako bi lahko samo pomislil na to, da bi se poročil z žensko, ki je bila tako zelo neprimerna zanj?

ODLOMEK:

London, 1843


Dve mladi dekleti sta stali na pragu parfumerije. Medtem ko je eno že skoraj vstopilo, jo je drugo nepotrpežljivo povleklo za roko.
»Ali morava vstopiti?« je reklo nižje dekle z ameriškim naglasom in se upiralo, ko jo je drugo napol zvleklo v slabo osvetljeno trgovinico.
»Na takih krajih se vedno na smrt dolgočasim, Lillian, medtem ko ti ure in ure postopaš in ovohavaš stvari …«
»Potem pa s služabnico počakajta v kočiji.«
»To je pa še večji dolgčas! Poleg tega ti ne smem dovoliti, da greš sama. Brez mene boš zagotovo zašla v težave.«
Ko sta vstopili v trgovinico, se je višje dekle nespodobno zasmejalo. »Ne gre za to, da me želiš obvarovati pred težavami, Daisy. Gre za to, da jih nočeš zamuditi.«
»Na žalost v parfumeriji ni nobenih dogodivščin,« je kujavo pripomnila Daisy.
Izjavi je sledilo nežno hihitanje in dekleti sta se obrnili, da bi za oguljenim hrastovim pultom, ki se je raztezal po eni strani trgovine, zagledali starca z očali.
»Ali ste popolnoma prepričani, gospodična?« je vprašal in se jima približal z nasmehom na ustnicah. »Obstajajo ljudje, ki verjamejo, da je parfum nekaj magičnega. Vonj nekega predmeta je njegovo najčistejše bistvo. Nekatere vonjave lahko prebudijo fantome izgubljenih ljubezni in najslajše spomine.«
»Fantome?« je Daisy z zanimanjem ponovila, medtem ko je drugo dekle nepotrpežljivo odgovorilo.
»Saj ne misli dobesedno, draga. Parfumi ne morejo priklicati duhov. So samo mešanice delcev vonjav, ki potujejo do vohalnih receptorjev v nosu.«

Starec, ime mu je bilo Phineas Nettle, je z rastočim zanimanjem strmel v dekleti. Nobena od njiju ni bila lepa po običajnih merilih, čeprav sta z videzom vzbujali pozornost. Imeli sta bledo polt in težke, temne lase ter privlačne, jasne poteze, značilne za ameriška dekleta. »Prosim,« ju je povabil in pokazal na police na bližnji steni, »dobrodošli ste, da si ogledate moje izdelke, gospodična …«
»Bowman,« je starejše dekle prijazno reklo. »Lillian in Daisy Bowman.« Ozrla se je po razkošno oblečeni svetlolaski, ki ji je stregel, in takoj razumel, da se jima še ne more posvetiti.
Medtem ko se je neodločna stranka sklanjala nad razvrščenimi stekleničkami parfumov, katere je gospod Nettle prinesel posebej zanjo, sta ameriški dekleti brskali po kolonjskih vodicah, pomadah, voskih, kremah, milih in drugih stvareh za lepotičenje. Imeli so olja za kopanje v kristalnih steklenicah z zamaškom, pločevinke z zeliščnimi mazili in majhne škatlice s pastilami iz vijolic za osvežitev sape. Spodnje police so bile polne dragocenosti – odišavljene sveče in črnilo, dišeče vrečice, napolnjene s soljo, prepojeno z nageljnovimi žbicami, posodice z dišavnicami in kozarci s pastami in balzami. Nettlu ni ušlo, da si je mlajša od deklet, Daisy, stvari ogledovala le z bežnim zanimanjem,  medtem ko se je starejša, Lillian, ustavila pred polico, na kateri so bile razstavljene steklenice s čistimi dišavami. Vrtnica, frangipani, jasmin, bergamotka in tako naprej. Dvignila je stekleničko jantarjeve barve, odvila pokrov in zadovoljno poduhala.
Svetlolaska se je končno odločila, kupila stekleničko parfuma in odšla. Na vratih je bil pritrjen zvonček, ki je ob njenem odhodu veselo zazvončkljal.
Lillian, ki se je obrnila, da bi pogledala odhajajočo žensko, je zamišljeno zamrmrala: »Sprašujem se, zakaj toliko svetlolask diši po jantarju …«
»Misliš reči, da se odišavljajo s parfumi z vonjem po jantarju?« je vprašala Daisy.
»Ne. Njihova koža ima prav poseben vonj. Po jantarju, včasih pa tudi po medu …«
»Le kaj na svetu misliš s tem?« je vprašalo mlajše dekle in se zbegano nasmehnilo. »Ljudje po ničemer ne dišijo, razen ko potrebujejo kopel.«
Dekleti sta si presenečeno ogledovali druga drugo.
»Seveda dišijo,« je rekla Lillian. »Vsak ima svoj vonj … Ne reci, da tega še nisi opazila? Kako nekaterim ljudem koža diši kot grenki mandeljni ali vijolice, medtem ko drugim …«
»Drugim pa diši po slivah, palmovi beljavi ali svežem senu,« je pripomnil Nettle.
Lillian ga je pogledala z zadovoljnim nasmeškom. »Natanko tako!« Nettle si je odstranil očala in jih previdno obrisal. Njegove misli so bile preplavljene z vprašanji. Je bilo mogoče? Bi lahko to dekle zavohalo notranji, bistveni vonj osebe? Njemu je to uspevalo, toda to je bil redek dar in nikoli še ni slišal, da bi ga imela kakšna ženska.
Lillian Bowman se mu je približala in iz mošnjička, izvezenega z biseri, ki ji je visel okrog zapestja, potegnila zvit košček papirja. »Imam formulo za parfum,« je rekla in mu podala papir, »čeprav nisem prepričana o razmerjih med sestavinami. Bi mi lahko naredili to mešanico?«
Nettle je razgrnil list papirja in ga prebral. Njegove obrvi so se rahlo privzdignile. »Nevsakdanja kombinacija. Toda zelo zanimiva. Zdi se mi, da bi lahko dobro delovala.« Predirno jo je pogledal. »Mi lahko poveste, kako ste prišli do nje?«
»Sama sem se je domislila.« Njene poteze je omehčal odkrit nasmeh. »Želela sem preizkusiti, katere vonjave bi bile najbolj učinkovite na moji koži. Toda kot sem že omenila, mi je razmerja težko določiti.«
Nettle je spustil pogled, da bi prikril dvome, ter znova prebral sestavine. Velikokrat je k njemu prišla stranka z željo, da bi ji pripravil parfum, ki bi imel prevladujočo noto vrtnice ali morda sivke, toda nikoli mu še nihče ni dal takšnega seznama.
Še bolj zanimiv pa je bil nenavaden izbor vonjav, ki je bil kljub vsemu harmoničen. Morda je bilo le naključje, da je izbrala to izjemno kombinacijo.
»Gospodična Bowman,« je rekel, ker ga je zanimalo, kako daleč sežejo njene zmožnosti, »bi mi dovolili, da vam pokažem nekaj svojih parfumov?«
»Da, seveda,« je Lillian veselo odvrnila. Približala se je pultu, na katerega je Nettle postavil kristalno stekleničko, napolnjeno z bledo, svetlikajočo se tekočino. »Kaj počnete?« je vprašala, ko je na bel laneni robec nakapal nekaj kapljic parfuma.
»Parfuma naj ne bi poduhali iz stekleničke,« je razlagal Nettle in ji ponudil robec. »Najprej ga morate prezračiti, da razženete alkohol … Potem ostane samo njegov pravi vonj. Gospodična Bowman, katere vonjave razločite v tem parfumu?«
Tudi izkušeni parfumar je moral vložiti veliko truda, če je želel razločiti komponente, ki so sestavljale določene sestavine parfuma. Minute, včasih pa tudi ure ponavljajočih se inhaliranj je bilo potrebnih, da je lahko razločil eno komponento.
Lillian je nagnila glavo, da bi poduhala robec. Brez obotavljanja je spretno kakor pianist, ki zaigra lestvice za vajo, naštela sestavine. »Cvetovi pomaranče … Ambra … Mahovnica?« Ustavila se je in dvignila trepalnice, ki so razkrile žametno rjave oči, polne osuplosti. »Mahovnica v parfumu?«
Nettle je strmel vanjo z odkritim začudenjem. Povprečna oseba je bila omejena v zmožnosti določanja komponent v zapleteni dišavi. Morda je oseba lahko dognala, katera je osnovna sestavina, recimo jasen vonj vrtnice, limone ali mete, toda razločiti plasti, s katerimi je določen parfum oplemeniten, je nekaj, kar večina ljudi ne zmore.
Nettle se je zbral in se medlo nasmehnil njenemu vprašanju. Velikokrat je parfume dopolnil z nenavadnimi notami, s katerimi je dišavi dodal globino in sestavino, toda nikoli se ni zgodilo, da bi kdo katero od njih uganil. »Čuti se naslajajo v zamotanih in skritih presenečenjih … Dajte, poskusite še tega.«
Izvlekel je nov robec in ga pokapljal z drugim parfumom. Lillian je znova čudežno brez težav razločila sestavine. »Bergamotka … Tuberoza … Kadilo …« Za trenutek se je obotavljala in znova poskusila ter dovolila, da so se ji pljuča napolnila z vonjem bogate začimbe. Začudeno se je nasmehnila. »In sledi kave.«
»Kava?« je vzkliknila njena sestra Daisy in se nagnila nad stekleničko. »Nobenega sledu o kavi ni.«
Lillian se je vprašujoče ozrla po Nettlu, ki se je samo nasmehnil in potrdil njeno ugibanje. »Da, kava je.« Nejeverno je odkimaval. »Nadarjeni ste, gospodična Bowman.«
Lillian je skomignila z rameni in suho odgovorila: »Bojim se, da gre za nadarjenost, ki mi na lovu za možem le malo koristi. Da sem nadarjena za kaj tako nekoristnega, je le odraz moje sreče. Bolje bi bilo, če bi imela lep glas ali bi bila velika lepotica. Kot pravi moja mati, je skrajno nevljudno, če dama rada ovohava stvari.«
»Pa ne v moji trgovini.«
Nadaljevala sta pogovor o aromah, podobno kot ljudje, ki govorijo o umetninah, ki so jih videli v muzeju: sladki, gosti in živi vonj gozda po nekajdnevnem deževju; slano-sladki vonj morja; bogat, plesniv vonj gomoljike; sveže, ostro rezanje s snegom obteženega neba. Daisy je hitro izgubila zanimanje in odtavala k policam s kozmetičnimi pripravki, odprla pokrov kozarca, zaradi vsebine katerega je začela kihati, in izbrala kovinsko škatlico s pastilami ter jih začela glasno žvečiti.
Medtem je Nettle izvedel, da ima njun oče v New Yorku tovarno, kjer izdelujejo mila in dišave. Med občasnimi obiski laboratorijev v tovarni se je Lillian naučila osnov izdelave dišav in združevanja. Pomagala je pri ustvarjanju dišave za enega od Bowmanovih mil. Njeno urjenje je bilo nično, toda Nettle se je zavedal, da je bila čudežni otrok. A njen talent bo ostal nerazvit, ker je bila ženska.
»Gospodična Bowman,« je rekel, »imam esenco, ki bi vam jo rad pokazal. Če boste tako prijazni in počakali, jo grem iskat v zadnjo sobo …?«
Lillian je postala radovedna, zato se je s komolci naslonila na pult, medtem pa je Nettle izginil v sobo, ki se je skrivala za zaveso, ki je vodila v zadnje skladišče. Soba je bila polna arhiviranih formul, omar, ki so se šibile pod težo izvlečkov in tinktur, ter polic, na katerih je bilo orodje, lijaki, posode za mešanje in steklenice za odmerjanje – vse, kar je bilo potrebno za njegovo obrt. Na najvišji polici so ležali v platno zaviti izvodi starodavnih galskih in grških besedil o umetnosti izdelovanja parfumov. Dober parfumar je bil delno alkimist, delno umetnik in delno čarovnik.
Nettle se je po lestvi povzpel do vrhnje police, da bi dosegel majhno leseno škatlico iz borovca in jo prinesel dol. Vrnil se je v trgovino in jo odložil na pult. Bowmanovi sestri sta napeto opazovali, ko je odprl majhno medeninasto zapiralo, ki je varovalo z nitko in voskom zapečateno stekleničko. Pol unče skoraj prozorne tekočine je bila najdražja esenca, kar jih je Nettle kdaj imel.
Odvil je pokrov, na robček nakapljal eno dragoceno kapljico ter ga podal Lillian. Prvi vdihljaj je bil lahek in nežen, skorajda neškodljiv. Toda ko je vonj potoval po nosu navzgor, je postal presenetljivo razkošen in dolgo po tistem, ko je prvi naval zbledel, je za njim ostal nekakšen poseben, sladek pridih.
Lillian ga je izza robčka opazovala z očitnim začudenjem.
»Kaj je to?«
»Redka orhideja, ki oddaja vonj le ponoči,« je odgovoril Nettle. »Cvetni listi so občutljivi in čisto beli. Veliko bolj problematični so od cvetnih listov jasmina. Esence se ne da pridobiti s segrevanjem cvetov – so preveč krhki.«
»Hladna enfleraža torej?« je zamrmrala Lillian, misleč na proces, kjer se cvetni listi namakajo v maščobi brez vonja, dokler le-ta ni prepojena z njihovim vonjem, nato pa se s pomočjo topila na bazi alkohola naredi izvleček čiste esence.
»Da.«
Ponovno je poduhala izbrano esenco. »Kako se imenuje orhideja?«
»Dama noči.«
Ime je iz Daisy izvabilo navdušeno hihitanje. »Zveni kot naslov romana, ki mi ga je mati prepovedala brati.«
»Predlagam, da bi namesto sivke v svoj parfum dodali vonj te orhideje,« je rekel Nettle. »Morda bi bilo nekoliko dražje, toda po mojem mnenju bi bil odlična osnova, posebej če želite jantar za utrjevanje.«
»Koliko dražje?« je vprašala Lillian, in ko ji je odgovoril, ga je pogledala s široko razprtimi očmi. »Za božjo voljo, to je več, kot je njegova teža v zlatu.«
Nettle je steklenico dvignil k svetlobi, kjer se je tekočina svetlikala in bleščala kot diamant. »Bojim se, da čarovnija ni poceni.«
Lillian se je zasmejala, a njene oči so s hipnotično očaranostjo strmele v steklenico. »Čarovnija,« ga je zasmehovala.
»Ta parfum bo poskrbel, da se bo zgodilo nekaj čarobnega,« je vztrajal in se ji nasmehnil. »Pravzaprav bom dodal skrivnostno sestavino, ki bo povečala njen učinek.«


 


 

.
.
Oglejte si ostale knjige tega avtorja
.
.
Oglejte si vse knjige tega avtorja
.

O avtorju - Lisa Kleypas

Obvestite me o novi knjigi tega avtorja

Želite, da vas po elektronski pošti obvestimo, ko izide nova knjiga ali ponatis katere od knjig tega avtorja?

DA - obveščajte me o novostih avtorja
.
.
.
.

Podrobnosti o izdelku

  • Obseg/št. strani: 364
  • Datum Izida:
  • Jezik: slovenski
  • Vezava: Trda
  • ISBN/EAN: 9789616837316
  • Mere izdelka vxš: 13,7 x 21 cm
  • Založba Anu Elara
  • Avtor:
  • Prevajalec: Lidija Kreft
  • Povprečna ocena:
    Ocena kupcev: 4
    (8)
Oglejte si več iz oddelkov:

Mnenja kupcev

  8  ocen:
5 zvezdice
88%
(7)
4 zvezdice
0%
(0)
3 zvezdice
0%
(0)
2 zvezdice
0%
(0)
1 zvezdica
13%
(1)
Povprečna ocena kupcev:
Ocena kupcev: 4
(8 ocen uporabnikov )
.
Ocenite izdelek s klikom na zvezdice:
 
.
.
.
.
.
 
Anonimno 5
Napisal Anonimno, dne 12.10.2011
Izjemna knjiga in zelo strastna! ;)
.

Oznake kupcev o tem izdelku

Kliknite na posamezno oznako za prikaz vseh izdelkov označenih s to oznako:

Dodaj oznako:

Dodaj
.