.
 
.

Izbrisano mesto

Avtor:

.
Redna cena: 15,01 €
Predvideni rok dobave: 7-9 dni.
.
.
.
Količina:  
.
Strošek dostave je enoten za celo Slovenijo in znaša 2,95 €, ne glede na količino in vrsto kupljenih izdelkov.

Številni izdelki imajo oznako "brezplačna dostava", kar pomeni, da v prmeru nakupa takšnega izdelka poštnine ne boste plačali. 

Več o dostavi
Emka.si omogoča naslednje načine plačila:
  • z gotovino ob prevzemu (velja le za fizične osebe),
  • s plačilno oziroma kreditno kartico (Mastercard, Visa, ActivaMaestro, Activa, Diners, American Express),
  • s storitvijo Moneta (Mobitel in Simobil)
  • Plačilo po predračunu (pravne osebe)
  • Račun z odlogom plačila (za javna podjetja)
Več o plačilih

Pri vsakem izdelku je naveden predviden rok dostave. Glede na to katere izdelke izberete, se vam pri oddaji naročila prikaže tudi končni predviden datum dobave vašega pakete.

Večino izdelkov dostavljamo iz lastne zaloge, zato so naši dobavni roki zelo kratki.

Ko vam bomo poslali paket boste o tem obveščeni tudi po emailu. V emailu bo navedena številka vašega paketa ter povezava do Pošte Slovenije, kjer boste lahko preverili natančen status dostave.

Več o dostavi

To je spletna cena
Shrani v seznam želja
.

.

Opis

Iztoka Osojnika najbrž ni treba posebej predstavljati, pa vendar: je avtor 26 knjig poezije, 4 romanov in 2 zbirk esejev. Čeprav je vsestranski ustvarjalec (literarni, likovni), filozof in še marsikaj drugega (mdr. turistični vodnik in alpinist), pa ga gotovo najbolj določa to, da je pesnik.


Biti pesnik pri njem ni funkcija, ampak ustvarjalen, prožen način bivanja. Tako tudi poezija zanj ni nekaj abstraktnega, vzvišenega, nepovezanega z vsakdanjim življenjem. Ne gre za abstraktna vprašanja, ampak za premišljevanje o lastni usodi (Pariške depresije 4). Poezija je soočenje s svetom in s samim sabo. In je tisto presežno, kar daje kontinuiteto tostranskemu svetu. Človek torej živi v dveh svetovih: z eno nogo v svetu kontinuitete in z drugo od dogodka do / dogodka kot invalid, ki mu je pogorel tobak v pipi (Prva pesem o Malebranchu).


Človek v Izbrisanem mestu je angažiran. Zaveda se, da zlati stolpovi zahodne Evrope stojijo na trhlih temeljih. Da je ta vase zagledana civilizacija skozinskoz prežeta z zlom: trguje z belim blagom, človeškimi organi, dopušča poboje v imenu mirovniških misij ... Prav zato so v 21. stoletju ključna etična vprašanja. V pesmi Začetek II, ki je dejansko filozofsko besedilo, piše: Ethos pomeni soočenje z zlom. In dalje: Dobrega ni, ker je dobro samo v odnosu / do zla. In kar je bistveno: V dvojici zlo-dobro je zlo tisto, / do česar se je treba jasno opredeliti v vsakdanjem vedenju. / Teža odločanja v tisočerih rokavčkih reke, ki se izliva po ravnini, / predstavlja stalnost soočanja s samim seboj. Kaj je sprejemljivo, do kam, / kakšno vlogo igramo v kolektivnem zlu, kako se temu iztrgati? / Pesem za zajtrk, za kosilo, pesem za večerjo in poobedek. Odgovor na to vprašanje se ponovi trikrat, kot nekakšen zarek zoper zlo.


Ali pa morda opomin samemu sebi, kako preživeti v svetu terorja. Novi kanclagerji so postavljeni v dušah. / Interniranje. Zima, lakota, eksterminacija. To je čas, v katerem živim. / Pomembno je preživeti. Človek, piši, preživi (Viktorija dance 1). Poezija je tisto, kar presega zlo in zato človeku omogoča obstati v tem nečloveškem svetu.


Človek za vrati Izbrisanega mesta je iz kosti in mesa. Zna priznati, da je občutljiv človek, čeprav je videti trd, neizprosen, trmast in čvrst, ga ni težko prizadeti (Izbrisano mesto) in da ga razjedajo najbolj banalna poželenja, in samo (zenbudistično) opazuje, kako to funkcionira (Pariške depresije 4). Pa ne le to. Je avtentičen. Pred mano se razkriva vsej svoji ranljivosti, s srcem na dlani. V nezaigrani iskrenosti, kot to opiše z nadrealistično metaforo: Ne gre za manipulacijo, temveč za tetrapak, / za iskrenost garaže v pritličju (Prva pesem o Malebranchu).


Kadar berem besedilo nekoga drugega, nanj neizogibno projiciram svojo mrežo izkušenj. Moj vpogled vanj torej ne more biti drugačen kot nepopoln, fragmentaren – zgolj slutnja, dotik. A bržkone je prav to tisti dotik, ki zdravi (Oda košuti), tisto, kar kot bralec v poeziji iščem. Slediti ariadnini niti, ki jo pred mano odvija človek, ki si je upal iti v globine Minotavrovega labirinta.
- Tatjana Jamnik


Izbrisano mesto

Nekega dne, ko sem na zemljevidu iskal manjši kraj,
sem opazil, da na njem ni več mojega mesta. To se mi je zdelo
nenavadno. Poiskal sem drug, boljši zemljevid,
ki ga imam spravljenega v torbi zdravnika
iz Libanona. Ta je nekaj časa živel v mojem stanovanju
v Šiški, iz katerega je bilo skozi okno mogoče videti velik
kup gramoza, več stanovanjskih blokov v izgradnji
in rdečo tablo, na kateri je bilo napisano ime Smrtnikove ulice.
V isti ulici je lani v svoji garsonjeri tiho umrl Miklavž
Ocepek. Še vedno se v celoti ne zavedam,
kakšen pretres je pomenila njegova smrt.
Opazil sem tudi, da je iz benda Yeah yeah yeah nenadoma izginil basist.
Precej zoprna zadeva. Poiskal sem torej zemljevid in videl,
da ni izbrisano samo moje mesto, ampak tudi kraj, ki sem ga iskal.
Stvar me je zaskrbela, sem občutljiv človek, čeprav sem videti
trd, neizprosen, trmast in čvrst, me ni težko prizadeti.
Stekel sem torej v avto in začel listati po velikem cestnem atlasu,
v katerem bi moralo biti mesto vrisano na straneh 60 in 61.
Najprej sem mislil, da mi ni uspelo najti strani, a to je bila samo
posledica panike. Ne, stran sem končno našel, vse je bilo v redu.
Vsaj na prvi pogled, kajti tam, kjer naj bi bilo označeno moje mesto,
je sedel nenavadno velik in kosmat pajek. Norec, sem se razburil,
ampak on je očitno temeljiteje predelal Herderja kot jaz
in se pri tem, kot to počne vsaka žival, za žuželke pa najbrž to velja še bolj,
kljub dobro razvitim govornim organom, izognil uporabi jezika.
Res pa ni imel človeške duše, ki bi jezik zasnula.
Kakorkoli že, tudi na zemljevidu državnega zemljepisnega zavoda,
ki je bil natisnjen v večjem merilu, je moje mesto preprosto izginilo.
Ni bilo videti, da bi ga tudi tam prekril pajek.
Čeprav sem bil trdno prepričan, da je pajek glavni krivec za
izginotje mojega mesta z zemljevida. Zadeva je dobila neprijetne
razsežnosti, nujno sem se moral popraskati, bolela sta
me komolca, določen del mojih čustev je šel v franže,
ne da bi pretiravali, toda moje mnenje ni bilo pravilno,
natančno sem proučil zemljevid, pajek
z vsem skupaj ni imel nič.
Tudi ko sem pozorno prisluhnil glasbi
benda Yeah yeah yeah,
nisem pogrešal basista, tisto, kar je manjkalo in je najbrž bilo
vzrok moje panike, ni imelo zveze z basistom, umiri se,
sem si govoril, stvar me je zaskrbela, ali imam alzheimerja
in preprosto pozabljam stvari, sem doživel kaj travmatičnega,
kar je izbrisalo podobo mojega mesta iz nevronskih mrež,
vsekakor je bil to simptom nečesa, česar sem se moral
bati, to sem dobro čutil. Spomnil sem se, in to sem vzel za dokaz,
da nimam alzheimerja, da so nekoč na podoben način s fotografije
Centralnega komiteja sovjetske komunistične partije izginjali člani
CK, ki jih je dal Stalin odstraniti. Kamenjev, Zinovjenko, Trocki.
Nekje imam spravljen listek z njihovimi imeni, na katerem člani
komiteja še vedno nosijo svoje judovske priimke,
da smo si na jasnem, v zgodovinskem smislu je šlo takrat
tako rekoč za upor otrok proti staršem, radikalcev proti
socialdemokratom v copatah, ampak to zdaj ni važno,
bistveno je, da našega mesta ni bilo več na zemljevidu. Je sploh
kdaj bilo? Zagnal sem Google Earth, in preveril posnetek Zemlje
iz vesolja, ki kaže naš konec sveta. Postal sem zaskrbljen.
Mesta ni bilo nikjer. Pogledal sem skozi okno, bilo je sončno
jutro, v zraku je odmeval šum prometa, slišati je bilo piskanje
tovornjaka za pobiranje smeti, ki je vozil vzvratno. Za hip sem pomislil,
da je morda to vzrok za težave, čas se je obrnil, retrogarda in take reči,
prevrteli smo se nazaj v čase, ko mesta na tem kraju še ni bilo.
A tudi to ne bi moglo držati, saj je kraj star več tisoč let,
je eden najstarejših na zemeljski obli. Vendar moja zaskrbljenostni bila iz trte izvita. Pogled skozi okno je torej razkril,
da ne obstajam, da me ni več, in me nikoli ni bilo,
da je bila najina zgodba očitno samo spektakel v moji glavi,
zdaj pa so jo izključili, ker nisem
plačal elektrike ali prispevkov za zdravstveno in socialno zavarovanje,
preprosto sem izginil s fotografije sveta.
In začenjam od začetka.

.
.
.

O avtorju - Iztok Osojnik

Obvestite me o novi knjigi tega avtorja

Želite, da vas po elektronski pošti obvestimo, ko izide nova knjiga ali ponatis katere od knjig tega avtorja?

DA - obveščajte me o novostih avtorja
.
.
.
.

Podrobnosti o izdelku

Oglejte si več iz oddelkov:

Mnenja kupcev

  0  ocen:
5 zvezdice
0%
(0)
4 zvezdice
0%
(0)
3 zvezdice
0%
(0)
2 zvezdice
0%
(0)
1 zvezdica
0%
(0)
Povprečna ocena kupcev:
Ocena kupcev: 0
(0 ocen uporabnikov )
.
Ocenite izdelek s klikom na zvezdice:
 
.
.
.
.
.

Oznake kupcev o tem izdelku

Kliknite na posamezno oznako za prikaz vseh izdelkov označenih s to oznako:

Dodaj oznako:

Dodaj
.